Procesor: Razlika med redakcijama

odstranjenih 1.726 zlogov ,  pred 5 leti
(Redakcija 4152535 uporabnika 90.157.244.222 (pogovor) razveljavljena)
 
Procesorji se načeloma delijo po številu [[tranzistor]]jev (''transistor''), [[jedro (računalništvo)|jeder]] (''core''), [[nit]]i (''thread''), [[podnožje|podnožju]] (''socket'') in velikosti [[pomnilnik]]a. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija. Je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Na primer, če je procesor 2 niten, bi moral v teoriji biti 1-krat hitrejši. V praksi pa ni tako: imata lahko različni jedri (Prescott, Silverthrone), različna delovna takta, proizvajalca, FSB … Podnožje je tip povezave z matično ploščo v obliki nožic (med glavnimi so LGA 775, LGA 1156, LGA 1366, AM2+, AM3). Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je, bolje je.
 
== Zgodovina ==
[[Image:Edvac.jpg|thumb|[[EDVAC]], eden izmed prvih računalnikov s shranjenim programom]]
 
Prvi komercialni procesor je bil 4-[[bit]]ni [[Intel]] [[Intel 4004|4004]], izdelan leta 1971. Istočasno pa so [[inženir]]ji podjetja [[Texas Instruments]] razvijali procesor TMS 1000. To podjetje je leta 1973 tudi [[patent]]iralo mikroprocesor na enem čipu.
 
Intel je kasneje razvil prvi 8-bitni procesor, 8008 in naslednika Intel 8080 ter Zilog Z80. Podjetje [[Motorola]] (danes Freescale) je v tem času razvilo procesor 6800 in kasneje 6502. Ti procesorji so v 80. letih povzročili »revolucijo« [[hišni računalnik|hišnih računalnikov]], ki so bili dostopni že za manj kot 100 [[ameriški dolar|dolarjev]].
 
=== Večjedrna arhitektura ===
''V novejšem času pa so začeli vgrajevati več jeder v en procesor.'' Večjedrne procesorje so razvili, da je možno opravljati več opravil (niti) naenkrat brez težav (zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...), kar omogoča pravo paralelno procesiranje. Pri tem obstaja problem, kako posamezna opravila čimbolj učinkovito razdeliti na paralelne procese, da bo celoten sistem veliko hitrejši, kot pri uporabi enojedrnega procesorja (teoretično naj bi bil večjedrni sistem od enojedrnega hitrejši za faktor, enak številu procesorskih jeder). Obstajajo že 16-jedrni procesorji, vendar so še redki (laboratoriji). Trenutno (leto 2009) so najbolj prodajani dvojedrni procesorji.
 
Večprocesorski sistemi so se najprej uveljavili na posebnih področjih, kjer je bila zahtevana zmogljivost, kot so [[spletni strežnik|strežniki]], zmogljivi računalniki in delovne postaje, so se pa tudi že uveljavili v običajnih namiznih in prenosnih računalnikih.
 
==Delovanje==
Brezimni uporabnik