Meditacija: Razlika med redakcijama

dodanih 24 zlogov ,  pred 6 leti
m
m (clean up & disambig AWB)
V [[Teravadski budizem|teravadskih]] kanoničnih tekstih (datirani okoli 1. stoletja pr.n.št.) se indijska budistična meditacija opisuje kot pot k odrešenju. Do takrat ko se je [[budizem]] širil po Kitajski, so [[Vimalakirti sutra|Vimalakirti sutre]], ki so nastala okoli leta 100 n.št., že vključevala odlomke o meditaciji, ki očitno nakazujejo na [[Zen budizem|zen]]<ref>Dumoulin, H. ''Zen Buddhism: a history''. World Wisdom, 2005, str. 50.</ref>. [[Svilna cesta]] je omogočila širitev meditacije tudi na ostale azijske države in leta 653 je bila v [[Singapur]]u odprta prva dvorana za meditacijo.
[[Islam]]ska praksa [[Dhikr]] že od 9. stoletja vključuje ponavljanje 99 božjih imen.<ref name="Zaleski, P. 2005">Zaleski, P. ''Prayer: a history''. Houghton Mifflin Co., 2005, str. 147-149.</ref> V 12. stoletju je [[Sufizem|sufijska]] praksa zajemala specifične meditativne tehnike, njeni privrženci pa so prakticirali dihalne vaje in ponavljanje svetih besed, neke vrste manter.
Zahodna krščanska meditacija se je začela razvijati v 6. stoletju iz prakse branja [[Sveto pismo|Svetega pisma]] med [[benediktinci|benediktinskimi menihi]], ki se ji pravi ''Lectio Divina'', božje branje. Njene štiri formalne korake, "lestve", je menih Guigo II v 12. stoletju opisal z latinskimi izrazi ''lectio'', ''meditatio'', ''oratio'', ''contemplatio'' (beri, razmišljaj, moli, premišljuj). Krščansko meditacijo so kasneje razvijali svetniki, npr. [[Ignacij Lojolski]] in [[Sveta Terezija Avilska|Terezija Ávilska]] v 16. stoletju.<ref>Lane, G. A. ''Christian spirituality: a historical sketch''. Loyola Press, 2004, str. 20.</ref>
V 18. stoletju je bil študij budizma na zahodu namenjen redkim intelektualcem. Filozof [[Arthur Schopenhauer]] je na primer diskutiral o njem<ref>{{navedi revijo |author=Abelson, P. |year=1993 |title=Schopenhauer and Buddhism |journal=Philosophy East and West |volume=43 |issue=2 |pages=255-278}}</ref>, [[Voltaire]] pa je zahteval strpnost do budistov.<ref>Beales, D. E. D. ''Enlightenment and reform in 18-th century Europe''. I. B. Tauris, 2005, str. 13.</ref>
Posvetne oblike meditacije so se pojavile v Indiji v 50. letih 20. stoletja kot zahodnjaške variante [[hinduizem|hindujskih]] meditativnih tehnik. V [[Združene države Amerike]] in v [[Evropa|Evropo]] so prispele v 60-ih letih. Namesto poudarjanja duhovne rasti so posvetne oblike meditacije začele poudarjati zmanjšanje [[stres]]a, sprostitev in samorazvoj.<ref>Everly, G. S. in Lating, J. M. ''A Clinical guide to the treatment of human stress response''. 2002, str. 200.</ref> Znanstveno raziskovanje meditacije se je začelo leta 1931, število študij pa se je dramatično povečalo predvsem v 70-ih in 80-ih letih.
938

urejanj