Redakcija: 10:54, 17. december 2013 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.423 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.243.109 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Archangel ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:12, 23. september 2014 uredi razveljavi 88.200.86.207 (pogovor) →‎Skladatelji Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 1: sup bičez {{bioslika\|islike=Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg \|opis=''Mozart ''\|napis=''[[Wolfgang Amadeus Mozart]]''}} {{bioslika\|islike=Haydn portrait by Thomas Hardy (small).jpg \|opis=''Haydn ''\|napis=''[[Joseph Haydn]]''}} {{bioslika\|islike=Beethoven.jpg \|opis=''Beethoven ''\|napis=''[[Ludwig van Beethoven]]''}} '''Klasicizem''' je [[glasba\|glasbeni]] slog v [[Evropa\|evropski]] [[resna glasba\|resni glasbi]]. V klasicizmu prevladuje polifonija oz. večglasje. Kronološko ga okvirno ga umeščamo med letnici [[Bach]]ove ([[1750]]) in ~~[[Ludwig van Beethoven\|Beethovnove]]~~lulčkove smrti ([[1827]]), čeprav potekata prehoda iz [[Baročna glasba\|baroka]] v [[klasicizem]] in iz klasicizma v [[romantična glasba\|romantiko]] dlje časa. Izraz klasicizem v [[slovenščina\|slovenskem jeziku]] pogosto dvoumno poimenujemo s splošnejšim pojmom '''klasika''', ki ima več pomenov (od [[Grki\|starogrške]] in [[Rimska umetnost\|rimske umetnosti]] pa do sinonima resnično, lepo, razumljivo, vzorno; za slog ustaljenih značilnosti neke [[kultura\|kulture]]). V dobi klasicizma je družbeni razvoj potekal od [[fevdalizem\|fevdalizma]] k [[meščanstvo\|meščanstvu]], ki se je porajalo kot nov, napredni [[družbeni sloj]] in si začelo ustvarjati svoj lastni slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, ki vselej reagira na premike v razvoju človeške družbe. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bila [[umetna glasba\|umetna]] [[posvetna glasba]] izvajana le v zaprtih krogih premožnejšega sloja, je meščanstvo prineslo [[demokracija\|demokratizacijo]] z odpiranjem javnih [[gledališče\|gledališč]] in [[koncertna dvorana\|koncertnih dvoran]]. S pridobitvijo novega občinstva je bilo širšemu krogu ljudi omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju nove umetnosti. Prvi javni koncerti so se začeli v [[London]]u leta [[1914]], v [[Pariz]]u leta [[1725]], na Dunaju pa sredi [[18. stoletje\|18. stoletja]]. Vrstica 16 ⟶ 17: == Skladatelji == ~~{{Timeline Classical Composers Classical}}~~ == Glej tudi == * [[seznam klasicističnih skladateljev]]

Glasbeni klasicizem: Razlika med redakcijama