Malta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1:
{{drugipomeni}}
 
{| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 align="right" width="265px" style="background:#f9f9f9; border:solid #AAAAAA 1pt; border-collapse:collapse"
|+ <font size=+1>'''Repubblika ta' Malta'''<br />'''Republic of Malta'''</font>
|-----
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border=0 cellpadding=2 cellspacing=0
|-----
| align="center" width="130px" | [[Slika:Flag of Malta.svg|125px|Zastava Malte]]
| align="center" width="130px" rowspan=2 height="160px" | [[Slika:Coat of arms of Malta.svg|100px|Malteški grb]]
|}
|-----
| align="center" colspan=2 style="border-bottom:3px" solid gray; | <font size=-1>[[Nacionalno geslo]]: -</font>
|-----
| align="center" colspan=2 | [[Slika:LocationMalta.png]]
|-----
| [[uradni jezik|Uradna jezika]] || [[malteščina]] in [[angleščina]]
|-----
| [[Glavno mesto]] || [[Valletta]]
|-----
| Največje mesto || [[Birkirkara]]
|-----
| [[predsednik Malte|Predsednik]] || [[George Abela]]
|-----
| [[Predsednik vlade Malte|Predsednik vlade]] || [[Lawrence Gonzi]]
|-----
| [[Površina]]<br />&nbsp;- Skupno <br />&nbsp;- % voda
| [[Seznam držav sveta po površini|184. na svetu]] <br />
316 [[kvadratni kilometer|km²]] <br /> zanemarljivo
|-----
| [[Prebivalstvo]] <br />&nbsp;- Skupno ([[2002]]) <br />&nbsp;- [[gostota prebivalstva|Gostota]]
| [[Seznam držav sveta po prebivalstvu|165. na svetu]]<br /> 394.583 <br /> 1249/km²
|-----
| [[Neodvisnost]]<br />&nbsp;- Datum
| od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]<br />[[21. september]] [[1964]]
|-----
| [[Valuta]] || [[Evro]] € [[EUR]]
|-----
| [[Časovni pas]]
| [[univerzalni koordinirani čas|UTC]]+1
|-----
| [[Državna himna]] || [[L-Innu Malti]]
|-----
| [[Vrhnja internetna domena]] || .MT
|-----
| [[Nacionalna klicna koda]] || 356
|}
 
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|right|thumb|Satelitski posnetek Malteškega otočja: Gozo, Comino in Malta]]
 
'''Republika Primož'ta LEGENDA'''([[malteščina|malteško]]: '''Repubblika ta' Alex''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Malta je otočje dvajsetih otokov in čeri, ki ležijo 93&nbsp;km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288&nbsp;km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike ja [[Valletta]] na otoku Malta.
 
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[ivanovci|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta [[60]] doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je sedaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
 
Malta je dobila neodvisnost od [[Velika Britanija|Velike Britanije]] leta [[1964]]. Od leta [[2004]] je članica [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
 
== Nastanek imena ==
Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', »med«). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni »med« ali »sladek kot med«. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]], od leta [[395]] do [[870]] pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda ''maleth'', ki pomeni »nebesa«, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.
 
== Geografija ==
Malta je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Stalno naseljena sta samo največja otoka Malta (315&nbsp;km²) in Gozo (Għawdex, 315&nbsp;km²). Drugi večji otoki so Comino (Kemmuna, 3&nbsp;km²), ki ni stalno naseljen, ter Cominotto (Kemmunett), Filfla, Fungus Rock (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. Otok Manoel (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči.
 
Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ime le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata.
 
Otočje ima mediretansko klimo. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta [[1905]] - +1,1&nbsp;°C, najvišja pa avgusta [[1999]] - +43,8&nbsp;°C. Sneg je v zadnjih 115 letih padal samo trikrat: februarja [[1895]], januarja [[1905]] in marca [[1949]]. Povprečne najvišje dnevne temperature se gibljejo od 15&nbsp;°C (januar, februar) do 30&nbsp;°C (julij, avgust). Povprečne najnižje dnevne temperature se gibljejo od 9° (januar, februar) do 22&nbsp;°C (julij, avgust). Celoletni povprečji dnevnih temperatur sta 21&nbsp;°C oziroma 15&nbsp;°C.
 
Malta je dolgo časa je veljala za najjužnejšo točko Evrope, kar pa ne drži. Najjužnejša točka je grški otok Gavdos.
 
== Zgodovina ==
=== Prvi naseljenci ===
 
Malteške otoke so prvi naselili kamenodobni poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5.200 pr. n. št. Prvi prebivalci so okrog leta 3.500 pr. n. št. zgradili prve prosto stoječe verske objekte na svetu: megalitske templje [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti.
 
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura. Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]]. Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]]. V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e in izdelovali tkanine. V času [[Punske vojne|Punskih vojn]] ([[264 pr. n. št.|264]]-[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu. Med sirakuškim uporom v drugi Punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja Mdina.
 
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu sv. Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]]. Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesece, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih štiristo let, vendar je o tem obdobju zelo malo znanega. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.
 
=== Srednji vek ===
V bizantinsko-arabskih vojnah ([[780]]-[[1180]]) je bizantinski sicilski [[admiral]] Eufemij izdal Bizantinsko cesarstvo, razglasil samostojnost Sicilije in pozval na pomoč [[Arabci|Arabce]]. Malta in Sicilija sta postali del Sicilskega emirata, kateremu so od leta [[909]] vladali [[Fatimidi]]. Arabci so na Malti zgradili namakalne sisteme in zasadili nove vrste sadja (citruse) in [[bombaž]]. S seboj so prinesli tudi sicilsko-arabski jezik, iz katerega se je razvila [[malteščina]]. Arabci so dopuščali versko svobodo, zato se je na otočju ohranilo [[krščanstvo]], prebivalci pa so morali zato plačevati poseben verski davek.
 
V [[11. stoletje|11. stoletju]] so [[Normani]] iz [[Normandija|Normandije]] zasedli najprej Sicilijo, leta [[1091]] pa še Malto. Maltežani so novega vladarja [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I. Sicilskega]] toplo sprejeli in mu ponudili vojaško pomoč. Rogerij je nato baje odtrgal in jim podaril del svoje rdeče-bele zastave, ki je postala osnova za sodobno malteško zastavo.
Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljenega [[Sicilsko kraljestvo|Sicilskega kraljestva]], ki je obsegalo Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi normanska [[arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred Sicilski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. Sicilsko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na Hohenstaufne, ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar Friderik II. je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce Celana v [[Abruzzi]]h.
 
Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetovsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne Karla Anžujskega z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je sledil velik upor na Siciliji, znan kot Sicilske večernice, po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta prišli pod oblast Aragoncev. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del Aragonskega kraljestva. Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med dvema družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo naslov ''Città Notabile'' (Ugledno mesto).
 
=== Malteški vitezi in Napoleon ===
Leta [[1530]] je dal cesar [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]] Karel V. (španski kralj Karel I.) malteško otočje v trajni zakup [[Malteški viteški red|Viteškemu redu sv. Janeza Krstnika]] (hospitalci), katerega so [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]] leta [[1522]] pregnali z [[Rodos]]a. Aragonska krona je otočje še nekaj časa obdržala v svoji lasti kot del Sredozemskega imperija. Leta [[1565]] so malteški vitezi uspešno obranili Malto pred invazijo Turkov, ki so bili takrat na višku moči. Po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda Jeana Parisota de la Valette pospešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto Valletto in globok zaliv južno od mesta, današnji Grand Harbour.
 
Malteški vitezi so vladali na Malti do leta [[1798]], ko jih je na poti v [[Egipt]] z otoka pregnala Napoleonova vojska. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim je kapituliral. Napoleon je ostal na Malti nekaj dni. V tem času je vitezom sistematično zaplenil vse premično premoženje in vzpostavil novo upravo, ki so jo vodili njegovi privrženci. Ko je Napoleon zapustil Malto, je za seboj pustil čvrsto vojaško posadko.
 
Francoske okupacijaske sile na Malti zaradi svojega negativnega odnosa do vere ter verskih in finančnih reform niso bile priljubljene. Prebivalci so se zato uprli in prisilili Francoze k umiku v utrdbe. Upornike sta z orožjem podprli [[Velika Britanija]] in [[Kraljestvo dveh Sicilij]], Britanci pa so s svojo mornarico blokirali otočje. Izolirane francoske sile pod poveljstvom [[general]]a de Vauboisa so se leta [[1800]] vdale in Malta je postala britanski [[protektorat]].
=== Britanci in II. svetovna vojna ===
 
Malta je s Pariško pogodbo leta [[1814]] postala del [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Zaradi svoje [[strategija|strateške lege]] med [[Gibraltar]]jem in [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]] je Britancem služila kot vmesna postaja za trgovske ladje, ki so trgovale z [[Indija|Indijo]], in oporišče vojne mornarice.
 
V zgodnjih 1930. letih se je britanska sredozemska flota, ki je bila ključni gospodarski dejavnik na Malti, zaradi ekonomičnosti premaknila v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. V [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je imela Malta zaradi bližine nemških oskrbovalnih poti zelo pomembno vlogo. Za pogum in vztrajnost v dolgi borbi proti sovražniku, je britanski kralj Jurij VI. [[15. april]]a [[1942]] Malti podelil najvišje civilno odlikovanje [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] - Jurijev križ, ki je zdaj upodobljen tudi na malteški zastavi.
 
Nekateri zgodovinarji trdijo, da so si Britanci z obrambo Malte nakopali nesorazmeno velike izgube. Eden od razlogov za trdoživ odpor je bil prav gotovo britanski ugled, ki bi s padcem Malte doživel vsaj tak udarec, kot ga je doživel pri padcu Singapurja.
 
=== Neodvisnost ===
Po II. svetovni vojni so malteški laburisti najprej brez uspeha poskušali Malto združiti z Veliko Britanijo, potem pa je Malta [[21. september|21. septembra]] [[1964]] (Dan neodvisnosti) dobila neodvisnost. Po [[ustava|ustavi]] iz leta [[1964]] je britanska kraljica [[Elizabeta II.]] ostala kraljica Malte, na otoku pa je v njenem imenu vladal [[guverner|generalni guverner]]. [[3. december|3. decembra]] [[1974]] (Dan republike) je Malta postala [[republika]] v okviru [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. Sporazum o vojaški pomoči, ki so ga podpisali kmalu po razglasitvi neodvisnosti, se je [[31. marec|31. marca]] [[1979]] (Dan svobode) iztekel in britanski vojaki so zapustili otočje. Malta je leta [[1980]] razglasila uradno politiko nevtralnosti in za kratek čas postala članica [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]]. Leta [[1989]] je bilo na Malti pomembno srečanje predsednikov [[George H. W. Bush|Busha]] in [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačova]], ki je nakazalo konec [[hladna vojna|hladne vojne]].
 
Malta je [[1. maj]]a [[2004]] postala članica [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]]. [[1. januar]]ja [[2008]] je postala tudi članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]] in svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z [[evro]]m
 
== Viri ==
* Opća enciklopedija JLZ, V., L-Nigh, 293-294, Zagreb, 1979
* Sabine Cassar-Alpert: ''Leben und Arbeiten in Malta''. 2007. ISBN 978-3-939338-34-5
* J. von Freeden: ''Malta und die Baukunst seiner Megalith-Tempel''. 1993 ISBN 978-3-534-11012-4
* Carmelina Grech: ''Old Photographs Of Malta''.
* Hans Latja: ''Malta''. Druckhaus-Langenscheidt, 1976.
* Hans E. Latzke: ''DuMont Reise-Taschenbuch Malta mit Gozo und Comino''. 2004. ISBN 3-7701-5972-1
* Andreas P. Pittler: ''Malta''. Klagenfurt 2004, ISBN 3-85129-443-2
* Geoffrey Aquilina Ross (Photos: Eddie Aquilina, Daniel Cilia): ''Images Of Malta''
* Werner Lips: ''Malta, Gozo, Comino''. 1999. ISBN 3-89416-659-2
* [http://www.heritagemalta.org Heritage Malta]
* [http://www.gov.mt Uradna stran malteške vlade]
* [http://www.holidaysmalta.info/ Malta Travel Guide]
* [http://www.guidetomalta.net/ Malta travel guide]
* [http://www.maltaindex.com/ Malta Business Directory]
* [http://malta.world-travel.com.mt/ Malta Travel Guide]
 
== Glej tudi ==
* [[Seznam mest na Malti]]
 
== Zunanje povezave ==
 
{{wikislovar}}
 
 
{{Evropa}}
{{Evropske mikrodržave}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{Commonwealth of Nations}}
{{OVSE}}
 
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]]
Vrstica 144 ⟶ 7:
[[Kategorija:Bivše britanske kolonije]]
[[Kategorija:Malta|*]]
 
{{Link FA|af}}
{{Link FA|bs}}
{{Link FA|hr}}
{{Link FA|sk}}
{{Link GA|eo}}