Državljanska vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 104:
[[Slika:LTTE Sea Tigers attack vessel by sunken SL freighter.JPG|thumb|left|Leto 2003. Hitra bojna ladja uporniške skupine [[LTTE]] na Šrilanki pluje mimo razbitin oskrbovalne ladje LTTE, ki jo je potopilo vladno letalstvo med [[Šrilanška državljanska vojna|Šrilanško državljansko vojno]] (1983-2009).]]
 
Od leta 1945 je bilo v državljasnkihdržavljanskih vojnah ogromno mednarodnih intervencij, ki so vojne le podaljšale. Intervencije obstajajo, odkar obstaja mednarodni sistem, vendar se je njihova narava bistveno spremenila. Značilno je postalo, da so vladajoče in opozicijske skupine prejemale tujo podporo, kar je omogočalo, da so se vojne nadaljevale tudi potem, ko so bili domači viri izkoriščeni. Supersile, kot so bile evropske velesile, niso nikoli čutile nobenega obžalovanja zaradi intervencij v državljanskih vojnah, ki so škodovale njihovim interesom, medtem ko so oddaljene lokalne sile, kot so bile ZDA, leta 1821 sprejele intervencionistično [[Monroejeva doktrina|Monroejevo doktrino]] zaradi dogodkov na ''dvorišču'' [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]]. Velika populacija šibkih držav je po letu 1945 dovolila intervencije nekdanjih kolonialnih sil, lokalnih sil in sosednjih držav, ki so same pogosto imele šibke vire. Povprečno je bila državljanska vojna z meddržavno intervencijo 300 % daljša kot tista brez intervencije. Po razdelitvi na skupine je bila državljanska vojna z intervencijo le na eni stani 156 % daljša, medtem ko je intervencija na obeh straneh podaljšala povprečno državljansko vojno za dodatnih 92 %. Če je bila ena od intervenirajočih strani supersila, se je državljanska vojna podaljšala še za 72 %. Konflikt, kot je bila [[Angolska državljanska vojna]], v kateri je bila tuja intervencija na obeh straneh, vključno s supersilo (v primeru Angole sta bili 2), je bil 583 % daljši od povprečne državljanske vojne brez mednarodne intervencije.<ref>Hironaka, 2005, pp. 50-51</ref>
 
=== Učinki hladne vojne ===