Aleksander Jaroslavič Nevski: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=AlexanderNevskyTitul.jpg |napis=Aleksander Jaroslavič Nevski, miniatura iz ''Carskega titularnika'', 1672}}

 

 

Nevski velja za ključno osebnost [[srednji vek|srednjeveške]] Rusije. Bil je pravnuk vladimirskega velikega kneza [[Vsevolod Jurjevič Veliko Gnezdo|Vsevoloda Velikega Gnezda]] in je zaradi svojih vojaških zmag nad [[Nemci|nemškimi]] napadalci ter modre spravljive politike do močne mongolske [[Zlata horda|Zlate horde]] dosegel status [[legenda]]rne osebnosti.

Aleksander Nevski je bil drugi sin [[Pereslavelj-Zalesski|perejaslvelj-zaleskega]] kneza [[Jaroslav II. Vsevoldovič|Jaroslava II. Vsevolodoviča]] (*1191, †1246), ki je bil od leta 1238 tudi veliki knez [[Vladimir, Rusija|Vladimira]]. Leta 1236 so novgorodske oblasti imenovale Aleksandra za kneza [[Veliki Novgorod|Novgoroda]], kar je v [[Veliki Novgorod#Novgorodska republika|republiški]] ureditvi države pomenilo imenovanje za vojaškega poveljnika novgorodske vojske.

 

Leta 1240 so [[Švedska|Švedi]] zavzeli ozemlje ob ustju reke [[Neva|Neve]], ki si ga je lastil tudi Novgorod, in s tem Novogorodčanom onemogočili dostop od [[Baltiško morje|Baltiškega morja]]. Spopad je bil neizogiben. Aleksander ni čakal na pomoč iz sosednje [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Suzdalije]], ampak je samo z novgorodsko vojsko napadel Švede pri sotočju Izore in Neve in jih premagal. Zmaga je naredila velikanski vtis po vsej Rusiji, še posebej, ker je prišla tri leta po uničujoči [[Mongoli#Džingiskanovi nasledniki|mongolski zasedbi]]

<ref>Mongoli, ki so pod vodstvom [[Batu kan|kana Batuja]] prihajali z juga, so leta 1236 premagali Bolgare, leta 1237 zavzeli in opustošili [[Rjazan]], [[Rostov]] in mesta v [[Kijevska Rusija#Severovzhod|Suzdaliji]]. Novgorod je pristal na plačilo davka brez boja, zato se Mongoli niso trudili, da bi zavzeli težko dostopno mesto, obdano z gozdovi in močvirji, ki so bila v spomladanski odjugi s konji težko prehodna. Obrnili so se proti jugu in leta 1240 zavzeli [[Kijevska Rusija#Jugozahod|Kijev in Galicijo]].</ref>.

 

==Aleksander kot politik==

Leta 1246 je na povratku iz Azije umrl Alesandrov oče, ki je pri velikem kanu uveljavil svoj naslov [[Kijevska Rusija#Severovzhod|velikega kneza Vladimira]]. Pojavilo se je vprašanje njegovega nasledstva. [[Papež Inocenc IV.]] je Aleksandra nagovarjal, naj se postavi na čelo križarske vojske proti Mongolom. Aleksander je ponudbo odklonil. Zavedal se je tatarske vojaške moči in vedel, da je razumna edino politika sodelovanje s [[Tatari]]. Zato je skupaj z mlajšim bratom Andrejem (*1222, †1264) odpotoval v [[Saraj Batu]] h [[Batu kan|kanu Batuju]], da se mu pokloni. Batu je poznal Aleksandrove zmage in mu je bil naklonjen, a o mestu velikega kneza ni želel odločiti sam in je brata poslal naprej v Azijo k velikemu kanu Güyüku. Ta je v nasprotju z običaji podelil naslov velikega kneza Vladimira mlajšemu bratu, Andreju; potrdil je Aleksandrov naslov kneza Novgoroda in razširil območje njegovega vpliva tudi na [[Kijev]] in vso južno Rusijo (na Černigovsko in Perejeslavsko kneževino)

<ref>Med tem ko sta bila brata na potovanju, je njun mlajši brat Mihael Horobrit leta 1248 prevzel oblast v Vladimiru in se proglasil za velikega kneza, a je še istega leta padel v boju z [[Litva]]nci.</ref>.

* {{navedi knjigo|last=Fajfrić|first= Željko|title= Ruski carevi |publisher= Tabernakel|location= Sremska Mitrovica |year=2012| cobiss=7137395}}

* {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}}

 

== Zunanje povezave ==