Julian Seymour Schwinger: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
m razreševanje preusmeritev kategorij
m m+/dp/+p/-p:l/-gt
Vrstica 3:
'''Julian Seymour Schwinger''', [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in [[matematik]], * [[12. februar]] [[1918]], [[New York]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[16. julij]] [[1994]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], ZDA.
 
SkupajSchwinger je skupaj z drugimi fiziki je Schwinger oblikoval teorijo [[renormalizacija|renormalizacije]] in napovedal pojav [[elektron]]sko-[[pozitron]]skih parov, poznan kot [[Schwingerjev pojav]]. Leta [[1965]] je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado]] za svoje delo na področju [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]] (QED).
 
== Življenje in delo ==
 
Schwinger je že zelo zgodaj pokazal zanimanje za [[fizika|fiziko]], objavil svoj prvi fizikalni članek pri šestnajstih in je študiral na [[Mestni kolidž New York|Kolidžu mesta New York]]. Tukaj so mu omogočili, da je lahko razvil svoje sposobnosti. [[doktorat|Doktoriral]] je leta [[1939]] na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], kjer je bil njegov [[mentor]] [[Isidor Isaac Rabi|Rabi]], z disertacijo ''O magnetnem [[sipanje|sipanju]] [[nevtron]]ov'' (''On the Magnetic Scattering of Neutrons'') pa je napisal že dve leti prej. Takrat še ni dobil doktorata, ker ni hodil na [[matematika|matematična]] predavanja, čeprav je po [[George Eugene Uhlenbeck|Uhlenbeckovih]] besedah, ki je takrat doktorandom predaval matematiko, znal vso snov tekoče. Schwinger je zatem od [[1939]] do [[1941]] delal na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije]] v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeley]]ju, na koncu kot [[Julius Robert Oppenheimer|Oppenheimerjev]] asistent, pozneje pa je zasedel mesto na [[Univerza Purdue|Univerzi Purdue]].
 
Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je od leta [[1943]] delal v sevalnem laboratoriju [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]] (MIT), kjer je teoretično pomagal razvijati [[radar]]. V tem času je začel uporabljati svoje znanje o sevanju v [[kvantna fizika|kvantni fiziki]]. Nekaj časa je delal z [[Eugene Paul Wigner|Wignerjem]] na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v]] [[Chicago|Chicagu]], seveda tudi zaradi tedanjih vojaških potreb. To delo v zvezi z ameriško [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] mu ni bilo povšeči, zato se je vrnil nazaj k Uhlenbeckovi skupini v [[Boston, Massachusetts|Boston]].
 
Po vojni je zapustil Univerzo Purdue in odšel na [[Univerza Harvard|Univerzo Harvard]], kjer je poučeval med letoma [[1945]] do [[1974]]. Poročil se je leta [[1947]]. V tem času je razvil pojem renormalizacije, ki je pojasnil [[Lambov pomik]] v [[magnetno polje|magnetnem polju]] elektrona. V svojem raziskovanju [[fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]] je ugotovil, da bodo [[nevtrino|nevtrini]] obstajali v več oblikah, skupaj z [[lepton]]i, kot sta elektron in [[mion]].
 
Pozneje je bil nezadovoljen z zapletenostjo drugih razlag preskusov v fiziki delcev in je razvil teorijo izvira (?), ki je opisovala [[graviton]]e, [[foton]]e in druge delce poenoteno.
Vrstica 17:
Naprej je razvijal renormalizacijske postopke ter pojme umeritvenih in relativističnih invariant - delo, ki ga je začel [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok]].
 
Leta [[1974]] je odšel na [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Univerzo Kalifornije v Los Angelesu]], kjer je naprej razvijal svojo teorijo izvira. Tukaj je ustanovil odlično šolo in odlične postopke poučevalskih spretnosti, saj so trije njegovi študenti prejeli Nobelove nagrade, več kot sedemdeset pa jih je doktoriralo. Vsako njegovo predavanje nikoli ni bilo enako in njegova podajanja so enačili z umetnostjo.
 
Bil je mentor več kot sedemdesetih doktorandov. Štirje njegovi učenci so prejeli Nobelovo nagrado, [[Roy Jay Glauber]], [[Ben Roy Mottelson]], [[Sheldon Lee Glashow]] in [[Walter Kohn]] (za kemijo).
Vrstica 26:
* [[Schwinger-Dysonova enačba]]
* [[Schwingerjevo variacijsko načelo]]
* [[seznam ameriških matematikov]]
* [[seznam ameriških fizikov]]
 
== Zunanje povezave ==
 
* [http://www.nobel.se/physics/laureates/1965/schwinger-bio.html Življenjepis v Nobelovem muzeju] {{ikona en}}
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Schwinger.html Stran Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}
Vrstica 36 ⟶ 35:
 
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
{{nacionalna medalja znanosti}}
{{Winners of the National Medal of Science}}
 
{{normativna kontrola|VIAF=108599721|GND=119206250|CONOR.SI=9034339}}
 
{{lifetime|1918|1994|Schwinger, Julian Seymour}}
 
[[Kategorija:Ameriški fiziki]]
[[Kategorija:Ameriški matematiki]]