Zgodovina umetnosti: Razlika med redakcijama

m (clean up AWB)
Ob koncu 6. stoletja se je [[Rim]] pričel širiti in ob osvajalskem pohodu naletel na kulture, od katerih je prevzemal značilnosti in motive (od Etruščanov oboke, od Grkov značilnosti stebrov). [[Rimska umetnost]] je dokazovala moč imperija in je bila v nasprotju z grško precej poenotena.
 
:'''Arhitektura:''' Temelji na etruščanski in grški umetnosti. Čeprav so značilnosti stebrov prevzeli od Grkov, so ustvarili tudi svojega, imenovanega kompozitni ali sestavljeni steber. Vendar stebri kmalu niso bili več pomembni, ker so se bolj osredotočili na notranje prostore. Razvili so kupolno in obočno gradnjo, za vezivo so uporabljali [[Rimski beton|beton]], ki so ga zakrili s ploščami iz klesanega kamna (parametri). Templje so postavljali v središče mesta. Z gradnjo velikanskih templjev in svetišč so izražali veličastnost države, ki je delovala usklajeno. Ustvarili so nove stavbne tipe, med drugim so bili to [[forum]]i, [[Bazilika|bazilike]], [[Rimske terme|terme]], [[akvadukt]]i, [[viadukt]]i, [[kanalizacija]], [[Rimske ceste|cestno omrežje]], [[Amfiteater|amfiteatri]] in [[slavolok]]i, npr. [[Kolosej|Flavijski amfiteater]], v letih 72–80; [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], do leta 315.
 
:'''Kiparstvo:''' Na začetku je imelo značilnost starejše umetnosti, kasneje pa večino motivov prevzamejo od Etruščanov. Po zavzetju Grčije so mnogo kipov prenesli iz Grčije v Rim ter jih postavili na javna mesta. Ti kipi so poveličevali bogove in pomembne posameznike, rimski pa portretirali uspešne vojskovodje. Z reliefi, ki so predstavljali vojsko, so krasili oltarje, slavoloke in stebre ter upodabljali brezčasne dogodke.
25.123

urejanj