Berilijev oksid, pridobljen pri temperaturah nad 800<sup>o </sup>C je inerten, a tudi lahko topljiv v vročih [[razstopinaRaztopina|raztopinah]]h [[amonijev bifluorid|amonijevega bifluorida]] (NH<sub>4</sub>HF<sub>2</sub>), koncentrirane [[žveplova kislina|žveplene kisline]] (H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>) in [[amonijev sulfat|amonijevega sulfata]] ((NH<sub>4</sub>)<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>).
== Struktura ==
Pri normalnih temperaturah ima kristalna [[molekula]] šestkotnošestero kotno (heksagonalno) strukturo, v nasprotju z oksidi ostalih elementov druge skupine (MgO, CaO, SrO, BaO), ki imajo kockasto zgradbo. Šele pri visokih temperaturah se BeO transformira v tetragonalno obliko. Berilijev oksid je poseben tudi zaradi [[neionske lastnosti|neionskih lastnosti]] kristalne molekule v celotnem uporabnem [[temperaturno področje|temperaturnem področju]]. Berilijev oksid je v osnovi dobavljiv v obliki praška, čistoče nad 99%. Je eden najdražjih dodatkov keramičnih struktur (razmerje proizvodna cena/vsebnost v materialu), a ima končni produkt kjubkljub temu odlično razmerje funkcionalnosti proti ceni.
== Uporaba ==
[[Sintranje|Sintran]] berilijev oksid ima vse tipične lastnosti [[keramika|keramike]]. Izdelke iz BeO keramike najdemo tako v metalurgiji (npr. posode za taljenje in vlivanje plemenitih kovin), kot tudi pri vojaški in vesoljski tehnologiji (raketni motorji - visoko temperaturne in tlačne šobe, kolektorji izpuha,..), visoko zmogljivih plinskih turbinah in motorjih z notranjim izgorevanjemzgorevanjem ([[Formula1formula1]]) ... Lahko deluje kot katalizator pri različnih kemičnih procesih. V [[jedrski reaktor|atomskih reaktorjih]] lahko deluje kot [[Moderator (fizika)|moderator]], [[nevtron]]ski [[detektor]] ali nevtronski [[reflektor]].
V največjem obsegu pa se ga uporablja v [[elektrotehnika|elektrotehniki]], predvsem pri proizvodnji zmogljivejših močnostnih in visokofrekvenčnih [[polprevodnik]]ov.
