Fotokemija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
izgorevanje -> zgorevanje
Vrstica 6:
Drugi zakon fotokemije ([[Stark-Einsteinov zakon]]) pravi, da vsak [[foton]] svetlobe, ki ga absorbira kemijski sistem, vzbudi le eno molekulo, ki sodeluje v fotokemijski reakciji. Zakon znan tudi pod imenom zakon fotoekvivalence je izpeljal [[Albert Einstein]] v obdobju, ko se je razvijala [[kvantna teorija svetlobe]].
 
[[Kemijska reakcija]] poteče le, če molekula prejme potrebno [[aktivacijska energija|aktivacijsko energijo]]. Preprost primer je lahko izgorevanjezgorevanje [[bencin]]a (ali drugega
[[ogljikovodik]]a) v [[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]] in [[voda|H<sub>2</sub>O]]. Pri tej reakciji se potrebna aktivacijska energija v sistem dovede s pomočjo [[toplota|toplote]] ali [[iskra|iskre]]. V primeru fotokemijske reakcije vlogo aktivacijske energije opravlja svetloba. Aktivacija [[kemijska reakcija|kemijske reakcije]] s pomočjo svetlobe je le enden izmed možnih mehanizmov. Če pri vzbujanju uporabimo [[laser]]sko svetlobo, lahko molekule selektivno vzbujamo v željeno vzbujeno elektronsko ali vibracijsko stanje. Želeno vzbujeno stanje lahko opazujemo tudi pri obratnem procesu - pri relaksaciji v osnovno stanje molekula odda kvant svetlobe, pri čemer lahko izmerimo zasedenost določenega energijskega stanja. Če meritve izvajamo pri [[vakuum|nizkem tlaku]], je mogoče energijsko porazdelitev kemijskih produktov natančno izmeriti preden se zaradi [[trk]]ov energijske razlike zabrišejo in povprečijo.