Redakcija: 15:07, 12. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 46 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q104541 ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:25, 13. september 2014 uredi razveljavi 89.142.119.66 (pogovor) izgorevanje -> zgorevanje Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 8: == Lastnosti == Produkti pri ~~izgorevanju~~zgorevanju v industrijskih obratih, v [[promet]]nih sredstvih in v zasebnih kuriščih so še vedno največji izvor onesnaženja ozračja, ki nastaja zaradi [[človek]]ove dejavnosti. Doslej poznamo preko sto snovi, ki nastajajo pri procesih in uhajajo v [[zrak]]. Te snovi so lahko v vseh agregatnih stanjih. Razen onesnaženja zraka v plinasti obliki ([[ogljikovi oksidi]], [[žveplo]]vi in [[dušikovi oksidi]], [[amonijak]], [[ogljikovodiki]], [[klor]]ove in [[fluorove spojine]]) zavzemajo posebno vrsto tudi trdne oz. tekočinske škodljive snovi oz. umazanije v [[zrak]]u, če so razpršene v zraku v obliki majhnih delcev. Škodljivi del trdnih snovi v ozračju lahko izhaja iz okrog 20 elementov oz. kovin. Območje organskih snovi pa je zelo razvejeno, saj zajema številne [[alifatska spojina\|alifatske]] (pretežno ravne verige) in [[aromatska spojina\|aromatske]] (zaključene verige) [[ogljikovodikove spojine]], njihove derivate (npr. [[ogljikova kislina]], [[fenoli]] ...) in številne druge spojine. Upoštevati pa je treba, da nastajajo iz snovi, ki sicer tvorijo umazanijo v zraku, pa zaradi različnih vzrokov med seboj reagirajo, še številne nove spojine. Vrstica 25: === Vplivi na živa bitja === Umetni aerosoli lahko dosegajo take koncentracije (v vlažnih kotlinah do 500 000 delcev na cm<sup>3 </sup>zraka), da povzročijo znatno onesnaženje zraka, ki pa lahko povzroči poškodbe živih organizmov. Aerosoli so še posebno zahrbtni, ker so tako majhni, da lahko prodrejo tudi v pljučne ~~mešićke~~mešičke (povzročajo lahko tako imenovane [[poklicna bolezen\|poklicne bolezni]]). === Vplivi na naravo === Zaradi sorazmerno velike površine se pojavljajo pri aerosolih velike površinske sile, ki omogočajo, da se na njih zbirajo [[molekula\|molekule]], s tem pa se pospešijo kemične reakcije med aerosoli in plini v okolici. Mnoge snovi, ki bi v normalnih razmerah le počasi oksidirale, oksidirajo takoj, ko se nanje usede fini prah iz ozračja.<br /> Zaradi trdnih oziroma tekočinskih delcev, ki so razpršeni v zraku, se lahko močno spremeni tudi učinek [[sončno sevanje\|sončnega sevanja]]. Delci namreč prestrežejo [[sevanje]] in takoj oddajajo toploto pridruženim molekulam, ki sicer same popolnoma prepuščajo sončne žarke. Torej šele aerosoli omogočijo otoplitev okolice. Delujejo kot jedra kondenzacije, saj se le ~~nanjih~~na njih lahko zniža tlak vodne pare. Zato tudi povzročijo nastanek [[megla\|megle]] ali [[sopara\|sopare]]. == Opombe in sklici ==

Aerosol: Razlika med redakcijama