Wikipedija

Biomasa: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
izgorevanje -> zgorevanje + malenkosti
izgorevanje -> zgorevanje
Vrstica 11:
== Viri biomase ==
Biomasa temelji na ogljiku vodiku ter kisiku. [[Energija]] biomase izhaja iz petih različnih virov energije: smeti lesa zemeljskih plinov ter odpadkov. Energija iz lesa nastaja neposredno iz posekanega lesa, kot tudi iz njegvega odpadka. Največji vir lesa je razločevanje tekočine odpadnih procesov v papirni industriji vlaknin papirja ter kartona. Odpadki so drugi največji vir energije iz biomase. Največ prispevajo komunalni odpadki, proizvodni odpadki ter plin ki se sprošča iz teh odpadkov. Alkoholna goriva biomase se proizvajajo predvsem iz saldkornega trsta ter koruze. To je neposredno mogoče uporabiti kot gorivo ali kot dodatek k [[bencin]]u. Biomaso lahko pretvorimo v druge oblike uporabne energije, kot so plin metan ter transportna goriva (etanol in biodizel). Zgnite smeti ter človeški se imenujejo tudi "odlagališčni plini" ali "bio plin". Rastline kot so koruza ali sladkorni trs se lahko frementirajo za proizvodnjo prevoznega goriva - [[etanol]]. Tudi [[biodizel]] je proizveden na podlagi smeti ter organskih odpadkov. Raziskujejo pa še načine kako bi proizvedli biomaso iz tekočin ter [[Celuloza|celuloze]].
Biomasa pa se tudi uporablja za proizvodnjo električne energije.<ref name=ODI1>Frauke Urban and Tom Mitchell 2011. [http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5792&title=climate-change-disasters-electricity-generation Climate change, disasters and electricity generation]. London: [[Overseas Development Institute]] and [[Institute for Development Studies]]</ref> Stranski proizvod kot so ostanki lesne energije, so popularni v ZDA. Kmetijski odpadki se pogosto uporabljajo na Mauricijusu[[Mauritius|Mauritiusu]] ter jugovzhodni Aziji. Ostanki živalskih odpadkov pa v Veliki Britaniji.
 
== Proces proizvodnje biomase v uporabno energijo ==
 
Obstaja več tehnoloških možnosti ki uporabljajo različne tipe biomase za obnovljive vire energije. TehologijeTehnologije za koverzijokonverzijo, lahko sproščajo energijo neposrednneposredno v obloki toplote ali električne energije ali pa ga pretvorijo v drugo obliko energije kot sta tekoče biogorivo ali gorljiv bio plinbioplin. Medtem ko za nekatere vrste virov biomase lahko obstajajo številne možnosti uporabe za druge lahko pride upoštev samo ena ustrezna tehologija.
 
=== Termična pretvorba ===
Vrstica 23:
 
=== Kemična pretvorba ===
Območje kemičnega procesa se da uporabiti za pretvorbo biomase v druge oblike, naprimerna primer za proizvodnjo goriva ki je bolj konvencionalno uporabljeno, transportirano ter shranjeno ali pa izkoristiti lastnost samega procesa.
 
=== Biokemična pretvorba ===
Biomasa je naravni material zato se je v naravi razvilo mnogo učinkovitih biokemčnih procesov, ki razbijejo molekule iz katerih je biomasa sestavljena. Mnogo teh kemičnih procesov je mogoče pretvoriti.
Biokemična pretvorba omogoča uporabo encimov oziroma bakterij ali drugih mikroorganizmov za razčlembo biomase. V večini promerovprimerov mikroorganizmi poskrbijo za pretvorbeni proces: anaerobna presnova, fermentacija in kompostiranje. Drugi kemični procesi kot je pretvorba iz svežih ter odpadnih rastlinskih olj v biodizel se imenuje transesterifikacija. Drug način razčlenitve biomase je razčlenitev karbohidratov in ensatavnih sladkorjevda dobimo alkohol. Ta proces še ni do konca izpopolnjen. Znanstveniki še vedno raziskujejo učinke razčlenitve biomase.
 
'''Naravna pretvorba'''
Vrstica 42:
Trenutno je New Hope Partnership največja elektrarna na biomaso v severni Ameriki. 140 MW objekt uporablja vlakna iz sladkornega trsa in recikliranega mestnega lesnega goriva, da proizvede dovolj energije za svoje velike rezkalnike in rafinerijo, kot tudi za dobavo električne energije iz obnovljivih virov za skoraj 60.000 domov. Objekt je zmanjšal svojo odvisnost od nafte za več kot milijon sodov na leto in z recikliranjem sladkornega trsa in lesnih odpadkov, odlagališča ohranjajo svoj prostor v mestnih skupnostih na Floridi.
 
Uporaba biomase kot goriva proizvede onesnaževanje zraka v obliki ogljikovega monoksida, NOx (dušikovi oksidi), VOC (hlapne organske spojine), delcev in drugih onesnaževal, v nekaterih primerih pri koncentracijah, ki presegajo tiste iz klasičnih goriv, ​​kot sta premog in zemeljski plin. Črni ogljik onesnaževalec ustvarjen pri nepopolnem izgorevanjuzgorevanju fosilnih goriv, biogoriv ter biomase - je možni drugi največji krivec za globalno segrevanje. V letu 2009 je Švedska študija pokazala, da nastajajo velika rjava območja, ki periodično pokrivajo velike dele južne Azije. Ugotovili, da so bila v glavnem proizvedena s kurjenjem biomase, in v manjši meri s sežiganjem fosilnih goriv. Raziskovalci so izmerili pomembno koncentracijo 14C°, ki je povezana z nedavnim rastlinskim življenjem, ne pa s fosilnimi gorivi.
 
Velikost elektrarne na biomaso je pogosto posledica razpoložljivosti biomase v neposredni bližini. Ključni ekonomski dejavniki elektrarne je bližina goriva ter stroški transporta. Treba pa je opozoriti, da železniški ter predvsem vodni viri znižajo ceno transporta, kar je pripeljalo do globalnega traga biomase. Da bi bile majhne elektrarne moči 1 MW rentabilne, morajo biti opremljene s tehnologijo za pretvarjanje biomase, ki to pretvorijo v uporabno električno energijo z visoko učinkovito tehnologijo kot je na primer ORC (cikel podoben procesu moči vodne pare na ekološko delovnih medijih). Takšne majhe elektrarne najdemo v Evropi.
IzgorevanjeZgorevanje ogljika biomase v atmosfero ter ogljikovega dioksida (CO<sub>2</sub>). Količina ogljika shranjenega v suhem lesu je pribljižnmo 50% teže. Vendar po mnenju Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov, je mogoče rastline uporabljene kot gorivo na novo uporabiti za novo rast. Ko je biomasa iz gozdov, je čas zajetja ogljika precej daljši, ter kapaciteta ogljika v gozdovih se lahko nasplošno zmanjša zaradi nepravih tehnik v gozdarstvu. Kljub žetju pridelka iz biomase, lahko iz njega ločimo ogljik. Za primer navajam, da je bila vsebovanost ogljika v naobdelani zemlji precej večja kot na obdelovalnih površinah in sicer še posebno na globinah pod 29.4 cm (12 inches). Trava izloča ogljik v njeno večjo biomaso korenin. Tipično, trajni nasadi zaplenijo veliko več ogljika kot navadni nasadi zaradi veliko večje ne-ujete žive biomase, obeh žive in mrtve, nakopičene skozi leta, in veliko manj motenj zemlje v gojenju.
Predlog o ogljično nevtralni biomasi, ki je bil podan v zgodnjih 90', je nasledila bolj sodobna znanost, ki priznava da zrelejši, nedotaknjeni gozdovi zaplenijo ogljik bolj učinkovito kot posekana območja. Ko je ogljik drevesa spuščen v atmosfero v enem izpustu, prispeva k podnebnim spremembam veliko bolj kot počasno gnitje gozdnega lesa skozi desetletja. Trenutne raziskave kažejo, da si gozd tudi po 50-ih letih si ni opomogel do začetne shrambe ogljika in optimalna strategija bo najverjetneje zaščita obstoječih gozdov.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Biomasa«