Državljanska vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ po en |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|Bojišče po Gettysburški bitki [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]], 1863]]
'''Državljanska vojna''' je [[vojna]] med oganiziranima skupinama znotraj [[država|države]] ali [[republika|republike]],<ref name=fearon>{{cite web |author=James Fearon |url=http://www.foreignaffairs.org/20070301faessay86201/james-d-fearon/iraq-s-civil-war.html |title=Iraq's Civil War" |work=Foreign Affairs |date=marec/april 2007}}</ref> ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.<ref name="EH"> {{cite web |url=http://eh.net/bookreviews/library/1130 Nations, Markets, and War: Modern History and the American Civil War | Book Reviews |work=EH.net |title=Two nations [within the U.S.] developed because of slavery. |date=Oktober 2006 |accessdate=Julij 2009}}</ref>
Namen ene strani je prevzeti nadzor nad deželo ali regijo, doseči neodvisnost regije ali spremeniti politiko vladanja.<ref name=fearon />
Têrmin izhaja iz latinskega izraza ''bellum civile'', s katerim so označevali različne državljanske vojne v [[Rimski imperij|rimskem imperiju]] v 1. stoletju pr. Kr.
Državljanska vojna je konflikt visoke intenzitete, pogosto vključuje redne oborožene sile, ustanovljen in organiziran je v velikem obsegu. Državljanske vojne se lahko končajo z mnogimi invalidi, žrtvami in ogromno porabo pomembnih virov.<ref name=hironaka3>{{navedi knjigo |author=Ann Hironaka, |title=Neverending Wars: The International Community, Weak States, and the Perpetuation of Civil War |publisher=Harvard University Press |place=Cambridge, Mass |year=2005 |page=3 |ISBN=0-674-01532-0}}</ref>
Državljanske vojne, ki so se pojavljale od konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]
== Uradna razdelitev ==
[[Slika:Battle tewkesbury.JPG|thumb|[[Bitka pri Tewkesburyiju]] (1471) v angleški [[Vojna med belo in rdečo rožo|Vojni med belo in rdečo rožo]]]]▼
▲[[Slika:Battle tewkesbury.JPG|thumb|[[Bitka pri Tewkesburyiju|Bitka pri Tewkesburyju]] (1471) v angleški [[Vojna med belo in rdečo rožo|Vojni med belo in rdečo rožo]]]]
James Fearon, strokovnjak za državljanske vojne na [[Stanford University|Univerzi Stanford]], definira državljansko vojno kot »nasilen konflikt v deželi, kjer se vojskujejo organizirane skupine, katerih namen je prevzeti moč nad središči v regiji, ali spremeniti vladne politike.«<ref name=fearon/> Ann Hironaka opredeljuje, da je ena stran v spopadu [[vlada|vladna]].<ref name=hironaka3/> Intenziteta, pri kateri državljanska motnja postane vojna, je dogovorjena. Nekateri politični strokovnjaki definirajo kot državljansko vojno tisto, v kateri je več kot 1000 žrtev, <ref name=fearon/>, medtem ko jo drugi trdijo, da mora biti na vsaki strani vsaj 100 žrtev.<ref>{{navedi splet |author=Edward Wong |url=http://www.nytimes.com/2006/11/26/world/middleeast/26war.html?_r=1&oref=slogin |title=A Matter of Definition: What Makes a Civil War, and Who Declares It So? |work=New York Times |date=26. november 2006}}</ref> ''[[Correlates of War]]'', zbirka podatkov, ki jo uporabljajo preučevalci konfliktov, razvršča državljanske vojne glede na to, ali je zaradi vojne v enem letu umrlo več kot 1000 ljudi. To je majhno število glede na 1 milijon mrtvih v [[Druga sudanska državljanska vojna|Drugi sudanski državljanski vojni]] ali [[Kamboška državljanska vojna|Kamboški državljanski vojni]], izključuje pa več visoko publiciranih konfliktov, kot so bili [[The Troubles]] na [[Severna Irska|Severnem Irskem]] in boje [[Afriški nacionalni kongres|Afriškega nacionalnega kongresa]] v obdobju [[Apartheid|Apartheida]] v [[Južnoafriška republika|Južnoafriški republiki]].<ref name=hironaka3/>▼
▲James Fearon, strokovnjak za državljanske vojne na [[Stanford University|Univerzi Stanford]], definira državljansko vojno kot »nasilen konflikt v deželi, kjer se vojskujejo organizirane skupine, katerih namen je prevzeti moč nad središči v regiji, ali spremeniti vladne politike.«<ref name=fearon/> Ann Hironaka opredeljuje, da je ena stran v spopadu [[vlada|vladna]].<ref name=hironaka3/> Intenziteta, pri kateri državljanska motnja postane vojna, je dogovorjena. Nekateri politični strokovnjaki definirajo kot državljansko vojno tisto, v kateri je več kot 1000 žrtev, <ref name=fearon/>, medtem ko jo drugi trdijo, da mora biti na vsaki strani vsaj 100 žrtev.<ref>{{navedi splet |author=Edward Wong |url=http://www.nytimes.com/2006/11/26/world/middleeast/26war.html?_r=1&oref=slogin |title=A Matter of Definition: What Makes a Civil War, and Who Declares It So? |work=New York Times |date=26. november 2006}}</ref>
Glede na kriterij 1000 žrtev/leto konflikta je bilo 213 državljanskih vojn v obdobju od 1816 do 1997; 104 so se zgodile v letih od 1944 do 1997.<ref name=hironaka3/> Če uporabimo omiljen kriterij 1000 žrtev, je med 1945 in 2007 90 državljanskih vojn, od tega jih je leta 2007 potekalo 20.<ref name=fearon/>
[[
Komentar deklaracij je pripravil [[Rdeči križ|Mednarodni komite Rdečega križa]].<ref>Final Record of the [[Fourth Geneva Convention|Diplomatic Conference of Geneva of 1949]], (Volume II-B, p. 121)</ref> == Vzroki državljanski vojn po Collier–Hoefflerjevem modelu ==
Strokovnjake, ki preučujejo vzroke državljanskih vojn, privlačita dve nasprotujoči si teoriji – pohlep ali
V začetku 21. stoletja je [[Svetovna banka]] izvedla pregledno raziskavo državljanskih vojn. Študijski okvir, ki so ga poimenovali Collier–Hoefflerjev model, je zajel 78 petletnih increments, ko so se v letih od 1960 do 1999 dogajale državljanske vojne. Primerjali so jih s 1167 petletnih inkrementov »brez državljanskih vojn«. Zbir podatkov so analizirali z [[regresijska analiza|regresijsko analizo]], da bi videli učinek različnih dejavnikov. Dejavniki, ki so imeli statistično signifikanten učinek na možnost, da se državljanska vojna zgodi v kateremkoli danem petletnem obdobju, so bili:<ref name=cs17>Collier & Sambanis, Vol 1, p. 17</ref>▼
▲V začetku 21. stoletja je [[Svetovna banka]] izvedla pregledno raziskavo državljanskih vojn. Študijski okvir, ki so ga poimenovali Collier–Hoefflerjev model, je zajel 78 petletnih
;Finančne zmožnosti
[[Slika:Childrenmining 300.jpg|thumb|right|Ekonomska odvisnost od dobrin, kot so diamanti, ki so jih izkopavali otroci v [[Sierra Leone]], so povezani s povečanim tveganjem za državljansko vojno]]
Velik delež primarnih dobrin v nacionalih izvozih signifikantno poveča tveganje konflikta. Dežela na »vrhuncu nevarnosti«, katere dobrine predstavljajo 32 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]], imajo 22 % tveganje, da zapadajo v državljansko vojno v danem petletnem obdobju. Dežela brez izvoza primarnih dobrin ima 1 % tveganje. Ko so jih disagregirali, je bila razlika le med grupiranjem na [[nafta|naftne]] in nenaftne skupine. Dežela z relativno nizko ravnjo odvisnosti od naftnega izvoza je imela malenkost nižje tveganje, medtem kot je visoka raven odvisnosti od nafte kot izvoznega sredstva rezultirala v malenost višjem tveganju za državljansko vojno kot odvisnost dežele od druge primarne dobrine. Avtorji študije interpretirajo to kot rezultat enostavnosti, s katero je mogoče izkoriščati ali zavzeti primarne dobine v primerjavi z drugimi oblikami dobin. Lahko je zavzeti in nadzorovati izplen rudnika zlata ali naftnega polja v primerjavi s sektorjem obrti ali zdravstvenih storitev. <ref name=cs16>Collier & Sambanis, Vol 1, p. 16</ref>
Drugi vir finančnih prihodkov je nacionalna [[diaspora]], ki lahko iz tujine podpira upornike in paravojaške enote. Študija je pokazala, da je statistično zamenjavo v velikosti diaspore od najmanjše v študiji do največje rezultirala v 6-kratnem porastu v možnosti državljanske vojne.<ref name=cs16/>
;Cena upora
[[Slika:Arab volunteers.jpg|thumb|left|Oboroženi prostovoljci Džihad al-Muqadasa med Palestinsko državljansko vojno 1947-1948]]
Višji vpis moških v srednje šole, [[dohodek na prebivalca]] in delež ekonomske rasti so imeli signifikanten vpliv na zmanjševanje možnosti državljanske vojne. Specifično, odstotek moških, vključenih v srednjo šolo, ki je bil 10 % nad povprečjem, je zmanjšal možnost državljanske vojne za 3 %, medtem ko je delež rasti, višji več kot 1 %, zmanjšal možnost državljanske vojne za 1 %. Študija je interpretirala te tri dejavnike kot orodja, da se ljudje odpovedo uporu. Nižja cena odpovedi uporu ga podkrepi.<ref name=cs16/> Povedano drugače: mladi moški (ti sestavljajo večino udeležencev v državljanskih vojnah), se bodo manj verjetno pridružili upornikom, če bodo izobraženi ali bodo imeli dobro plačo in bodo lahko razumno sklepali, da bodo v prihodnosti uspeli.<ref>Henrik Urdal - [http://www.un.org/esa/population/publications/expertpapers/Urdal_Expert%20Paper.pdf A CLASH OF GENERATIONS? YOUTH BULGES AND POLITICAL VIOLENCE] - ''un.org.'' Retrieved 28 December 2012.</ref>
Nizek dohodek na prebivalca je bil predlagan med vzroki za zamero, in da spodbuja oborožen upor. Da bi bilo to res, bi morali pričakovati, da je ekonomska neenakost ravno tako signifikanten dejavnik v uporih, vendar ni. Študija je tako zaključila, da ekonomski model ''cene upora'' boljše razloži te najdbe.
<ref name=cs17/>
;Bojne prednosti
[[Slika:Battle of Siping01.jpg|thumb|Vojaki kitajske komunistične stranke med Sipinško bitko; [[Kitajska državljanska vojna]], 1946]]
Visok delež razpršene populacije in v manjšem obsegu, prisotnost gorskega terena, sta povečala verjetnost konflikta. Oba dejavnika sta bila v prid uporu - populacijo, ki je razpršna čez mejo dežele, je težje nadzorovati kot tisto, ki je zbrana v osrednji regiji; gore nudijo teren, kjer uporniki lahko iščejo zatočišče.<ref name=cs16/>
;Zamera
Večina trditev za ''zamero'' – teorijo, da se državljanske vojne začnejo zaradi vprašanj identitete bollj kot ekonomije - so bile statistično insignifikantne, vključno z ekonomsko primerljivostjo, političnimi pravicami, etnično polarizacijo in religijsko frakcionalizacijo. Le etnična dominanca, kadar največja etnična skupina predstavlja večino populacije, poveča tveganje za državljansko vojno. Dežela, za katero je značilna etnična prevlada, ima skoraj dvojno možnost pojava državljanske vojne. Kombinirani učinki etničnih in religioznih frakcionalizacij (npr. večja je možnost, da bosta dve naključno izbrani osebi iz drugačne etnične ali religiozne skupine, manjša je možnost pojava državljanske vojne), so bili ravno tako signifikantni in pozitivni, kakor dolgo se je dežela izogibala etnični nadvladi. Raziskava je to interpretirala, da se bodo manjšine bolj verjetno uprle, če bodo čutile, da so nadvladane, toda upor se bo bolj verjetno zgodil v bolj homogeni populaciji in tako bolj kohezivni za upor. Ta dva dejavnika lahko vzajemno zmanjšujeta drug drugega.<ref name=cs18>Collier & Sambanis, Vol 1, p. 18</ref>
;Velikost populacije
Različni dejavniki, ki prispevajo k tveganju državljanske vojne, se povečujejo z velikostjo populacije. Tveganje državljanske vojne se povečuje približno sorazmerno z velikostjo populacije dežele.<ref name=cs17/>
;Čas
Več časa kot je preteklo od zadnje državljanske vojne, manj verjetno je, da se bo konflikt ponovil. Raziskava ima za to dve možni razlagi: osnovano na možnosti in osnovano na ''zameri''. Pretečeni čas lahko predstavlja [[depreciacija|depreciacijo]] kapitala, za katerega so se borili uporniki in tako poveča ceno obuditve konflikta. Alternativno, pretekli čas lahko predstavlja stopenjski proces ozdravitve starih sovražnikov. Študija je ugotovila, da je navzočnost diaspore bistveno znižala pozitivni učinek časa, saj so sredstva iz diaspore ponastavila depreciacijo za upornike značilnega kapitala.<ref name=cs18/>
== Drugi vzroki ==
[[Evolucijska psihologija|Evolucijski psiholog]] [[Satoshi Kanazawa]] je trdil, da je pomemben vzrok konfliktov med različnimi skupinami lahko tudi relativna razpoložljivost ženske v reprodukcijskem obdobju. Ugotovil je, da je [[mnogoženstvo]] (poliginija) zelo povečalo pogostost državljanskih vojn, vendar ne vojn med državami. <ref>{{cite doi|10.1017/S0022381608090026}}</ref> Gleditsch s sodelavci ni našel odnosa med etničnimi skupinami s poliginijo in povečano pogostostjo državljanskih vojn, vendar da imajo, kjer je poligamija legalna, več državljanskih vojn. Trdi, da je ''misoginija'' boljša razlaga od poliginije. Ugotovili so, da je bilo izboljšanje pravic žensk povezano z manjšim številom državljanskih vojn in da legalna poligamija ni imela nobenega učinka na nadzorovanje pravice žensk.<ref>{{cite doi| 10.1017/S0022381610001003}}</ref>
== Trajanje državljanskih vojn ==
Ann Hironaka, avtorica dela »Neverending Wars«, deli moderno zgodovino državljanskih vojn sledeče:
* pred 19. stoletjem,
* 19. stoletje in zgodnje 20. stoletje,
* pozno 20. stoletje.
V Evropi 19. stoletja je čas trajanja državljanskih vojn padel signifikantno, predvsem zaradi narave konfliktov kot bojev za centre moči v deželi, moči centraliziranih vlad, in navadno hitrih in odločnih intervencij drugih držav, ki so podprle vlado. Po drugi svetovni vojni je trajanje vojn preraslo norme, ki so veljale v obdobju pred 19. stoletjem, predvsem zaradi šibkosti mnogih postkolonialnih držav in intervencij glavnih sil na obeh straneh konflikta. Najbolj očitna lastnost, ki jo imajo državljanske vojne je, da se dogajajo v ''šibkih deželah''. <ref>Hironaka, 2005, p. 28</ref>
=== Učinki hladne vojne ===
| |||