'''Bourdonova cev''' je zakrivljena [[cev]] z enim samim [[priključek|priključkom]]. Zaradi spremembe [[tlak]]a v [[cev]]icevi se spremeni [[oblika]] cevi, kar pa se odraža na [[meritev|merljivih]] [[premik]]ih. Statično [[karakteristika|karakteristiko]] [[deformacija|deformacije]] cevi se določi [[eksperimantiranje|eksperimentalno]]. Cev je leta 1849 v Franciji patentiral francoski urar in inženir [[Eugène Bourdon]] (1808—1884). Zaradi njene odlične [[občutljivost]]i, [[linearnost]]i in [[točnost in natančnost|točnosti]] so jo kmalu začeli na široko uporabljati. Edward Ashcroft je leta 1852 pridobil Bourdonove ameriške patentne pravice in postal glavni izdelovalec merilnikov. Leta 1849 je [[Bernhard Schäffer]] v Magdeburgu patentiral [[membranski manometer]], kar je skupaj z Bourdonovo cevjo revolucioniralo merjenje tlaka v industriji. Ko so leta 1875 potekle patentne pravice Bourdonu, je njegovo podjetje [[Budenberg Gauge Company|Schäffer & Budenberg]] (S&B) tudi izdelovalo [[manometer|manometre]] z Bourdonovo cevjo.
