Augustin Louis Cauchy: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/tn |
m m/slog |
||
Vrstica 63:
Leta 1818 se je poročil z Aloise de Bure. Bila je bližnja sorodnica založnika, ki je objavil večino njegovih del. Imela sta dve hčeri: Marie Françoise Alicia (1819) in Marie Mathilde (1823).
Njegov oče Louis François je bil visoki uradnik v pariški policiji nove ureditve. Zaradi [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 14. julija 1789, ki je izbruhnila mesec dni pred Augustin Louisovim rojstvom, je izgubil službeno mesto.
Po Lagrageevem nasvetu se je Augustin Louis jeseni 1802 vpisal na [[École Centrale du Panthéon]], tedaj najboljšo srednjo šolo v Parizu. Veliko predmetov je bilo klasičnih jezikov. Mladi in prizadevni Cauchy je bil sijajni dijak in je prejel več nagrad v latinščini in humanističnih predmetih. Navkljub tem uspehom je izbral inženirsko pot in se začel pripravljati na sprejemni izpit na [[École Polytechnique]]. Leta 1805 je bil na izpitu od 293 rijavljenih drugi, tako da so ga sprejeli. Eden od glavnih namenov te šole je bila priprava civilnih in vojaških inženirjev na nivoju visokošolske znanstvene in matematične izobrazbe. Delovala je pod vojaškim strogim redom, kar je mlademu in pobožnemu Cauchyju povzročalo težave pri prilagajanju. V starosti 18 let je končal politehniško šolo in se vpisal na [[École des ponts ParisTech|École Nationale des Ponts et Chaussées]] (Nacionalna šola za mostove in ceste). Diplomiral je iz gradbeništva nizkih gradenj z najvišjimi ocenami.
Vrstica 69:
=== Inženirska leta ===
Po diplomi leta 1810 je sprejel službo kot mladi inženir v [[Cherbourg-Octeville|Cherbourgu]], kjer je Napoleon želel zgraditi pomorsko oporišče. Tu je Cauchy ostal tri leta in, čeprav je imel zelo zasedeno upravljalno službo, je še vedno našel čas za pipravo treh matematičnih rokopisov, ki jih je predlagal v ''Première Classe'' (prvi razred) [[Institut de France|Francoskega inštituta]] (Institut de France).
Septembra 1812 je zaradi prenapornega dela zbolel in se vrnil v Pariz. Drugi razlog za vrnitev v prestolnico je bil, ker je izgubil svoje zanimanje za inženirsko službo. Vedno bolj ga je privlačevala abstraktna lepota matematike. V Parizu je imel več možnosti, da bi na našel službo povezano z matematiko. Čeprav je formalno obdržal svojo inženirsvo službo, so ga s plačilnega seznama Ministrstva za pomorstvo prestavili na seznam Ministrstva za notranje zadeve. Naslednja tri leta je bil v glavnem na neplačanem bolniškem dopustu in se uspešno ukvarjal z matematiko, s povezanimi temami o [[simetrična funkcija|simetričnih funkcijah]], [[simetrična grupa|simetrični grupi]] in teoriji o [[algebrska enačba|algebrskih enačbah]] višjega reda. Med letoma 1813 in 1815 je poskušal postati član Prvega razreda Francoskega inštituta, vendar v treh različnih prilikah neuspešno. Leta 1815 so pri Waterlooju premagali Napoleona, na novo nameščeni bourbonski kralj [[Ludvik XVIII. Francoski|Ludvik XVIII.]] pa je prevzel vzpostavitev vladanja. [[Francoska akademija znanosti|Akademijo znanosti]] so ponovno ustanovili marca 1816. [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot|Carnot]] in [[Gaspard Monge|Monge]] sta zaradi politike izgubila članstvo v Akademiji, kralj pa je namesto njiju imenoval Cauchyja. Odpor drugih članov je bil oster. Menili so, da je njegov sprejem za članstvo Akademije sramota, Cauchy pa je zaradi tega v znanstvenih krogih pridobil veliko sovražnikov.
Vrstica 259:
{{div col end}}
== Opombe
{{sklici|group=lower-alpha}}
== Sklici ==
{{sklici|3}}
== Viri ==
{{refbegin|colwidth=30em}}
* {{navedi revijo|last= Barany|first= Michael|title=
* {{navedi revijo|last= Barany|first= Michael|title= Stuck in the Middle: Cauchy's Intermediate Value Theorem and the History of Analytic Rigor|journal= Notices of the American Mathematical Society|volume= 60|number= 10|pages= 1334–1338|year= 2013|doi= 10.1090/noti1049|ref= harv}}
* {{navedi knjigo
| last = Belhoste
Vrstica 277 ⟶ 281:
| doi =
| isbn = 3-540-97220-X
| ref= harv
}}
* {{navedi knjigo|title= Men of Mathematics|last= Bell|first=Eric Temple|authorlink= Eric Temple Bell|publisher= Simon and Schuster|year= 1986|isbn= 9780671628185|url= http://books.google.com/books?id=BLFL3coT5i4C&pg=PA273|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Benis-Sinaceur|first= Hourya|title= Cauchy et Bolzano|chapter= Revue d'histoire des sciences|year= 1973|volume= Tome 26 n°2|pages= 97–112|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last1= Bradley|first1= Robert E.|last2= Sandifer|first2= C. Edward |title= Cauchy's Cours d'analyse: An Annotated Translation|year=2009 |location= |publisher= Springer|isbn= 1-4419-0548-0|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= [[Cours d'Analyse|Cours d'Analyse de l'École Royale Polytechnique, I.<sup>re</sup> partie]]|publisher= Analyse Algébrique|location= Pariz|year= 1821|ref= harv}}
* {{citat|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= Mémoire sur les intégrales définies prises entre des limites imaginaires ''[Zapis o določenih integralih med imaginarnimi limitami]|year= 1825|ref= harv}}
* {{navedi revijo|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= Sur un nouveau genre de calcul analogue au calcul infinitésimal [O novi vrsti računa analognega infinitezimalnem računu]|journal= Exercices de Mathématique|volume= 1|pages= 11|year= 1826|ref= harv}}
* {{navedi revijo|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= De la pression ou tension dans un corps solide [O tlaku ali napetosti v trdnini]|journal= Exercices de Mathématiques|volume= 2|pages= 42 |year= 1827|ref= harv}}
* {{citat|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= Leçons sur le Calcul Différentiel|location= Pariz|year= 1829|ref= harv}}
* {{citat|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= Sur la mécanique céleste et sur un nouveau calcul qui s'applique à un grande nombre de questions diverses ''[O nebesni mehaniki in o novem računu, ki se lahko uporabi v velikem številu mnogovrstnih vprašanj]''|year=1831a|ref= harv}}, predloženo Akademiji znanosti v Torinu 11. oktobra 1831
* {{citat|last= Cauchy|first= Augustin Louis|title= Mémoire sur les rapports qui existent entre le calcul des Résidus et le calcul des Limites, et sur les avantages qu'offrent ces deux calculs dans la résolution des équations algébriques ou transcendantes ''[Zapis o povezavah, ki obstajajo med računom o residuih in računom o limitah, ter o prednostih, ki ga ta račun ponuja pri reševanju algebrskih in transcendentnih enačb]''|year=1831b|ref= harv}}, predloženo Akademiji znanosti v Torinu 27. novembra 1831
* {{navedi revijo|last= Gilain|first= C.|title= Cauchy et le Course d'Analyse de l'École Polytechnique|journal= Bulletin de la Société des amis de la Bibliothèque de l'École polytechnique|volume= 5|pages= 3–145|year= 1989|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Grabiner|first= Judith Victor|authorlink= Judith Victor Grabiner|title= The Origins of Cauchy's Rigorous Calculus|publisher= The MIT press|location= Cambridge, MA.|year= 1981|url= http://users.uoa.gr/~spapast/TomeasDidaktikhs/Caychy/GrabinerOriginsofCauchysRigorousCalculus.pdf|ref= harv}}
* {{navedi enciklopedijo
| first = Hans
Vrstica 303 ⟶ 308:
| year = 2008
| language = v angleščini
| ref= harv
}}
* {{navedi knjigo|last= Heath|first= Thomas Little|authorlink= Thomas Little Heath|title= Diophantus of Alexandria; a study in the history of Greek algebra|year= 1910|publisher= Cambridge University Press|url= http://www.archive.org/details/diophantusofalex00heatiala|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Kline|first= Morris|title= Mathematics: The Loss of Certainty|year=1980 |cobiss= 8041561|isbn= 0-19-503085-0|ref= harv}}
* {{navedi revijo|last= Laugwitz|first= Detlef|authorlink= Detlef Laugwitz|year= 1989|title= Definite values of infinite sums: aspects of the foundations of infinitesimal analysis around 1820|journal= Arch. Hist. Exact Sci.|volume= 39|issue= 3|pages= 195–245|doi= 10.1007/BF00329867|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last= Valson|first= Claude Alphonse|url= http://books.google.com/books?id=vQ7tw0rVKPsC|title= La Vie et les Travaux du baron Cauchy|volume= 1. del|year= 1868|publisher= Gauthier-Villars|location= Pariz|ref= harv}}
{{refend}}
== Dodatno čtivo ==
| |||