Jadralno letalo: razlika med redakcijama

dodanih 335 zlogov ,  pred 7 leti
m
brez povzetka urejanja
m
[[[Slika:Kestrel2417.JPG|thumb|Jadralno letalo v zraku|300px]]
 
'''Jadrálno letálo''' (tudi '''jadrílica''') je [[letalo]] brez [[motor|pogonskega motorja]] in je težje od [[zrak]]a.
 
Prva jadralna letala so imela [[les]]eno konstrukcijo prevlečeno s [[platno]]m ali lesom. Kasnejša jadralna letala so bila tudi [[kovina|kovinska]]. Ker pa imata les in kovinski materiali precej pomanjkljivosti (npr. manjša odpornost na vplive iz okolja, težavnost izdelave gladkih površin, itd), so z napredkom tehnologije v rabo prišli moderni kompozitni materiali.
Vseeno pa imajo tudi plastična jadralna letala močno obremenjene dele (kot so npr. pogoni krmilnih površin, sorniki in podvozje) izdelane iz kovine.
 
Pri praktično vseh tipih plastičnih jadralnih letal se v krilih in v repu nahajajo rezervoarji za vodni balast, ki pripomore k boljšimboljši sposobnostimzmogljivosti letala v zelo dobrem vremenu, saj se najboljše drsno razmerje letala premakne v smeri višjih hitrosti. Če vremenski pogoji niso dovolj dobri, pa ima pilot možnost vodo izpustiti.
 
Pomemben podatek jadralnih letal je tudi ''drsno razmerje'' ali ''finesa'', ki pomeni razmerje med preleteno [[razdalja|razdaljo]] in izgubo višine na tej razdalji. Finesa, ki je podana v različnih virih, je določena za popolnoma mirno ozračje (t.j. brez dviganj, spuščanj ali vetra). Najboljša jadralna letala imajo fineso okrog 60 (pomeni, da z višinovišine enega kilometra preletijo 60 km), pri večini novejših jadralnih letal pa se običajno giblje nekje med 40 in 50.
Seveda pa to razmerje ni vedno konstantno, temveč se spreminja s [[hitrost]]jo letala ter hitrostjo dviganja ali spuščanja okoliškega zraka.
 
*'''Odprti razred''' je razred jadralnih letal, kjer praktično ni konstrukcijskih omejitev (edina omejitev je največja masa 850 kg) in v ta razred sodijo najzmogljivejša jadralna letala. Ta jadralna letala so povezana z visokimi stroški razvoja in nizkoserijsko proizvodnjo, kar pomeni zelo visoko ceno.
 
*'''FAI 15 m razred''' ima omejitev razpona kril 15 m in največjo maso 525 kg, dovoljena je uporaba naprav za povečanje [[vzgon]]a, kot so npr. [[zakrilca]].
 
*'''Standardni razred''' ima omejitev razpona 15 m, zakrilca niso dovoljena. Kljub temu ni večje razlike v sposobnostih med letali standardnega in 15 m razreda.
*'''Klubski razred''' združuje jadralna letala starejšega tipa, ki na tekmovanjih niso več konkurenčna novejšim jadralnim letalom iz ostalih razredov. Ena od omejitev je prepoved uporabe vodnega balasta. Ker pa ostalih jasnih in enotnih omejitev za letala v tem razredu ni, se v tem razredu pojavljajo precejšnje razlike v sposobnostih jadralnih letal, zato se po navadi uvede handicap faktor. Letala z višjim faktorjem morajo v primerjavi z letali z nižjim faktorjem opraviti hitrejši (ali daljši) prelet. V tem razredu lahko nastopi veliko tipov letal, zato je zelo priljubljen.
 
*'''Svetovni razred''' je novejši razred in združuje letala, katerih maksimalna masa je omejena na 300 kg, obenem pa so cenena in enostavno upravljiva. Prvo in tudi edino letalo v tem novem razredu je bilo poljsko letalo PW-5, ki pa se je izkazalo kot zelo povprečno letalo s ceno, primerljivo rabljenim letalom. Tekmovanja v tem razredu so bila posledično sorazmerno slabo obiskana, zato bo s 1. oktobrom 2014 ta razred zamenjal FAI 13,5 m razred, v katerem bodo lahko sodelovala letala z največjim razponom 13,5 m.
 
== Letenje brez pomoči motorja ==
'''Zavetrni valovi'''
 
Poleg opisanih načinov pa je možno tudi pridobivanje višine s pomočjo [[Zavetrni valovi|zavetrnih valov]], ki lahko v ustreznih [[vreme]]nskih pogojih nastanejo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnem [[veter|vetru]]. Jadralno letalo na ta način lahko hitro doseže precejšnjo višino (rekord je že preko 15000 [[meter|m]]), saj dviganja v ugodnih razmerah lahko dosežejo (ali celo presežejo) 10 m/s (odvisno tudi od geografske lokacije). Ta način pridobivanja višine je nekoliko podoben pobočnemu dviganju in ga pilot zato izkorišča na podoben način kot pobočno dviganje.
 
Posebna vrsta zavetrnih valov pa lahko nastane, če veter piha pravokotno na smer kumulusne ceste, ki v tem primeru predstavlja podobno oviro, kot gorski grebeni. S tem je omogočen nastanek valov tudi na lokacijah, ki nimajo gorskih grebenov.
 
V povezavi z jadranjem na valovih je možno tudi pridobivanje višine s pomočjo ''rotorjev'', ki predstavljajo izredno turbulentne horizontalne vrtince, ki nastanejo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnejšem vetru. Ta dviganja v gorskem svetu dostikrat zaznamujejo raztrgani rotorni oblaki. Dviganje v rotorjih je po navadi precej močno in ozko, na zavetrni strani rotorja pa se pojavlja močno spuščanje zraka. Ta način pridobivanja višine se po navadi uporablja za vstop na valove, vendar lahko predstavlja večjo obremenitev za letalo.
 
== Vzlet jadralnega letala ==
Za vzlet se večinoma uporabljajo tri metode:
 
*''Metoda aerozaprege'' uporablja vleko jadralnega letala z močnejšim [[motor]]nim letalom; obe letali sta povezani z vrvjo dolžine več deset metrov. Pilot jadralnega letala na ustrezni višini oz. v vzgorniku odpne [[vrv]] ter začne prosto jadrati. Vrv lahko v nujnih primerih popusti tudi vlečno letalo. Med letom v zapregi mora pilot jadralnega letala leteti brez večjih odklonov od poti vlečnega letala, sicer lahko pride do težav, sploh v primeru, da jadralno letalo leti bistveno višje od vlečnega letala. Ta način vzleta omogoča pridobivanje poljubne višine in takojšen vstop v območje dviganja.
 
*''Vzlet s pomočjo vitla'' uporablja [[vitel]] na tleh, ki hitro navije cca. 1000 [[meter|metrov]] vrvi (lahko tudi manj ali več), na katero je pripeto jadralno letalo. Tak vzlet je precej hiter in tudi pridobivanje višine je hitrejše. Metoda, ki se precej uporablja v nekaterih evropskih državah (predvsem za šolanje), je tudi veliko cenejša od vleke z motornim letalom. Vendar je dolžina poleta majhna, če pilotu po odmetu vrvi ne uspe najti termike ali drugega dviganja, saj je pridobljena višina po tej metodi le 300 - 500 metrov (odvisno od dolžine vrvi). Obenem uporabaUporaba vitla pomeni precejšnjetudi obremenitvenekoliko trupapovečano obremenitev jadralnega letala in ob nepravilni uporabi povzroči skrajšanjev njegoveprimerjavi življenjskez dobeaerozaprego.
 
*''Jadralna letala s pomožnim motorjem'' so danes precej priljubljena, saj za njihov vzlet ni potrebno vlečno letalo ali vitel, temveč večinoma lahko poletijo sama. V zraku se motor in propeler pospravita v trup in letalo nato leti kot klasično jadralno letalo. Za delovanje, zagon in zaustavitev motorja skrbi posebna elektronika, kar pilotu olajša rokovanje z motorjem.
Obstajajo tudi jadralna letala s šibkejšimi motorji, ki služijo le podaljševanju doleta, nimajo pa zadostne moči za samostojen vzlet (za vzlet je zato potrebna ena od ostalih metod).
Motor je koristen tudi v primeru, ko se pilot znajde zelo nizko in se lahko z zagonom motorja reši pred izvenletališkim pristankom. Ti motorji so danes že precej zanesljivi, vendar mora pilot kljub temu vedno imeti na dosegu teren za morebitni izvenletališki pristanek. Precej nesreč je namreč že nastalo zaradi odpovedi motorja nad neprimernim terenom.
Motor je koristen tudi v primeru, ko se pilot znajde zelo nizko in se lahko z zagonom motorja reši pred izvenletališkim pristankom. Ti motorji so danes že precej zanesljivi, vendar mora pilot kljub temu vedno imeti na dosegu teren za morebitni izvenletališki pristanek. Precej nesreč je namreč že nastalo zaradi odpovedi motorja nad neprimernim terenom.
 
V preteklosti sta se precej uporabljala tudi start s pomočjo vlečnega avtomobila, ki je pospešil letalo in start z napeto elastiko, ki se je uporabljal pri startu s pobočja (metoda je bila zelo pogosta na samem začetku jadralnega letalstva).
== Učenje jadralnega letenja ==
 
Za letenje z jadralnim letalom je potrebno pridobiti ''dovoljenje za pilota jadralnega letala'' oz. [[GPL]] ([[angleščina|angleško]]: ''Glider Pilot License''SPL). Tečaji za pridobitev dovoljenja potekajo v večini letalskih klubov in sestojijo iz [[teorija|teoretičnega]] ter praktičnega dela.
 
Kandidati morajo biti stari minimalno 14 let (po starem: 16 let), opraviti zdravniški pregled in pri tem izpolnjevati ustrezne zdravstvene pogoje, ki jih predpisuje mednarodna organizacija [http://www.jaa.nl JAA]. Za letenje z jadralnimi letali (in na splošno za [[šport]]no letenje) zadošča zdravniško spričevalo 2. razreda, ki je nekoliko manj zahtevno od spričevala 1. razreda. Vseeno pa kandidat ne sme imeti kakšnih hujših bolezni, kot so težave s srcem, epilepsija, in podobno.
 
 
V teoretičnem delu kandidati najprej spoznajo teme kot so letalski predpisi, [[navigacija]], [[meteorologija]], radiokomunikacije, [[aerodinamika]], teorija jadranja, izredni postopki, konstrukcija jadralnih letal, itd.
Po uspešno opravljenih izpitih iz teorije se začne začetni tečaj letenja, ki vsebuje cca. 40 štartov z inštruktorjem. V tem delu se učenec nauči postopkov pri vzletanju, osnovnega upravljanja letala in [[pristajanje|pristajanja]]. Ko učenec vse to obvlada v zadostni meri, lahko poleti samostojno in nato do konca osnovnega šolanja samostojno vadi vzletanje in pristajanje in tudi že trenira jadranje (t.i. iskanje in uporaba dviganj) v neposredni bližini letališča. Nato se začne učenje jadranja, kjer se pilot uči tehnik jadranja in uporabe dviganj tudi v hribih in dlje od letališča. DoZa prijaveprijavo na državni izpit za pridobitev licence mora kandidat samostojno naleteti vsajnajmanj 3015 ur, podrobnosti pa so opisane v [http://www.caa.si/fileadmin/user_upload/pageuploads/LIC/NavodilaPrirocniki/LIC-31-NAV-SPL-delovnogradivo.pdf zakonodaji]
 
Državni izpit sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela in po uspešno opravljenem izpitu kandidat dobi licenco pilota jadralnega letala, ki pa ni stalna, temveč jozakonodaja jeza trebanjeno podaljševatiohranjanje napredpisuje 2določeno letikoličino letenja.
 
==Glej tudi==
 
* [http://www.fai.org Mednarodna letalska zveza FAI]
* [http://www.caa-rs.si UpravaJavna Republike Slovenijeagencija za civilno letalstvo]
* [http://www.opensoaring.com Slovenska stran o jadralnem letenju]
* [http://www.seeyou.si SeeYou] - program za jadralne pilote
1.354

urejanj