Teorija relativnosti: Razlika med redakcijama

[[Slika:Relativity-formula.png|thumb|right|200px|Slavna enačba]]

'''Teoriji relativnosti ''' sta dve [[fizika]]lni [[teorija|teoriji]], ki ju je objavil [[Albert Einstein]]: [[posebna teorija relativnosti]] in [[splošna teorija relativnosti]]. Izraz »relativnost« je skoval [[Max Planck]] leta [[1908 v znanosti|1908]], da bi poudaril kako posebna teorija relativnosti (in kasneje splošna teorija relativnosti) upošteva [[načelo relativnosti]]. Einsteinu izraz ni bil všeč in je želel imenovati svojo (posebno) teorijo relativnosti ''teorijo invariant''.

[[Slika:Albert Einstein 1979 USSR Stamp.jpg|thumb|250pxright|200px|<math>E=mc^2</math>]]

Einsteinov članek, objavljen [[30. junij]]ajunija [[1905 v znanosti|1905]], ''O [[elektrodinamika|elektrodinamiki]] premikajočih se teles'' (''Zur Elektrodynamik bewegter Körper''), je predstavil [[posebna teorija relativnosti|posebno teorijo relativnosti]]. Posebna teorija relativnosti pravi, da opazovalca v [[inercialni opazovalni sistem|inercialnih opazovalnih sistemih]], ki se drug glede na drugega [[gibanje|gibljeta]] enakomerno, z nobenim [[poskus]]om ne moreta ugotoviti kateri od njiju je v »absolutnem gibanju«, oziroma kateri »miruje«. To je dejansko [[Galileo Galilei|Galilejevo]] [[načelo relativnosti]]. Einstein je k temu načelu vključil pojave v [[elektrika in magnetizem|elektriki in magnetizmu]], zaradi katerih je morala [[Lorentzova transformacija]] nadomestiti [[Galilejeva transformacija|Galijejevo]]. Tako nastala teorija ima več presenetljivih posledic. Še posebej teorija zahteva, da je [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum]]u neodvisna od opazovalca, ne glede na njegovo [[gibanje]] ali na gibanje vira [[svetloba|svetlobe]]. Invariantnost hitrosti svetlobe je posledica [[Maxwellove enačbe|Maxwellovih enačb]].

Prednost posebne teorije relativnosti je to, da jo lahko izpeljemo iz dveh trditev ([[Einsteinova postulata]]):

[[splošna teorija relativnosti|Splošno teorijo relativnosti]] je Einstein objavil leta [[1916 v znanosti|1916]] (kot niz predavanj jo je že [[25. november|25. novembra]] [[1915]] poslal [[Pruska akademija znanosti|Pruski akademiji znanosti]]). Intenzivno jo je razvijal od leta [[1907]]. Krajevna [[Lorentzova kovariantnost|Lorentzova simetrija]] v prisotnosti snovi nadomesti skupno Lorentzovo simetrijo posebne teorije relativnosti. Splošna teorija relativnosti je geometrijska teorija, kjer prisotnost snovi »ukrivlja« [[prostor-čas]] in ta [[ukrivljenost]] spreminja [[pot]]i prostih delcev (in celo [[svetloba|svetlobe]]). Za opis [[gravitacija|gravitacije]], kot posledico geometrije prostora-časa, teorija uporablja matematična orodja [[diferencialna geometrija|diferencialne geometrije]] in [[tenzor]]jev, ki so bila ob njenem nastanku novost v fiziki. Teorija temelji na splošnem načelu relativnosti, ki zahteva da so fizikalni zakoni enaki za vse opazovalce, in ne samo za tiste, ki se gibljejo [[enakomerno gibanje|enakomerno]]. Od tod izvira tudi ime teorije.

{{commonskategorija v Zbirki|Category:Theory of relativity}}