Hamilkar1893

'''Ludwig vitez von Fautz''' (* [[20. avgust]][[ 1811]] [[Dunaj]], † [[23. februar]] [[1880]] [[Penzing]], danes predmestje [[Dunaj]]), [[viceadmiral]] in poveljnik avstrijske cesarske mornarice.<ref>Peter Frank-Döfering: ''Adelslexikon des österreichischen Kaisertums 1804–1918.'' Herder, Wien 1989, ISBN 3-210-24925-3, Sstr. 293, Nršt. 2042.</ref><ref>Antonio Schmidt-Brentano: [http://www.oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 ''Die K.K bzw. K.u.K Generalität 1816–1918'']. Österreichisches Staatsarchiv, Wien 2007, Sstr. 44 (PDF).</ref>

Ludwig von Fautz se je rodil na Dunaju kot sin Antona Moritza Fautza (tekstilni tovarnar in suknar) in Florentine Troclét. Njegova brata sta bila podpolkovnik August Fautz († 28. julija 1859 v Friedeku, Šlezija), vitez Leopoldovega reda in poveljnik bataljona 23. pešpolka "Freiherr von Airoldi" <ref>''Militärverordnungsblatt Nr.48 vom 30.7.1859</ref> in Anton von Fautz, major cesarske telesne garde (Arcieren-Leibgarde). Dne 8. marca 1826 je mladi Ludwig vstopil v avstrijsko vojno mornarico. Kot odgovor na ugrabitev avstrijske ladje s strani maroških piratov je leta 1829 kot mornariški kadet sodeloval pri obstreljevanju maroških pristanišč na atlantski obali. Med avstrijsko-italijansko vojno 1848-1849 je pod poveljstvom viceadmirala Hansa Bircha Dahlerupa kot poveljnik parnikov na kolesa S.M.S Vulkan in S.M.S. Curtatone <ref>Karl Gogg: ''Österreichs Marine 1848-1918'';Verlag Das Bergland-Buch 1967; Sstr. 55, 126 u.in 127</ref> sodeloval pri blokadi Benetk in obstreljevanju Ancone. Pri tem je bil težje ranjen (strel v pljuča) in za posledicami te rane je trpel do konca svojega življenja.<ref name="Bayersburg26">Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;26.</ref> Za izkazano junaštvo v tem boju je dne 14. junija 1849 prejel Viteški križec Leopoldovega reda. Leta 1849 je Fautz pod poveljstvom generala Lazarja von Mamule kot poveljnik mornariške eskadre sodeloval med vojaško kazensko ekspedicijo proti Boki Kotorski.

Na krovu jadrne fregate S.M.S. Venus, zgrajene leta 1832, se je v sklopu mornariške višje šole udeležil številnih šolskih potovanj po Sredozemlju in ostalih morij. Med drugim je obiskal tudi Anglijo (1849), Neapelj, Lizbono in otok Madeiro (1849-1850), nakar je leta 1852 odplul proti Zahodni Indiji, kjer je obiskal St. Thomas (Ameriški Deviški otoki), La Guairo (Venezuela) in Havano (Kuba).<ref>Hans Birch Freiherr von Dahlerup: ''In österreichischen Diensten.'' Band I u. II Meyer&Jessen Verlag, Berlin 1911; Bd.I S.&nbsp;128,179; Bd. II S.&nbsp;18,28,100 undin 213.</ref><ref name="Bayersburg26"/> Fautz je bil prejemnik številnih visokih domačih in tujih odlikovanj. Med drugim je bil odlikovan z avstro-ogrskim Vojnim križem za zasluge, vitezom komendatorjem papeškega reda sv. Gregorija Velikega, grškim redom sv. Odrešenika, častnikom mehiškega reda sv. Guadalupe, prejel pa je tudi naslov tajnega svetnika.<ref>''Hof- und Staatshandbuch des Kaiserthumes Österreich.'' k.k.Kriegsmarine, Wien 1868, [http://books.google.at/books?id=OY0AAAAAcAAJ&pg=PA184&dq=%C3%B6sterreichs+admirale%2Bfautz&hl=de&sa=X&ei=GzFRT-vIIcrYsgbPpMD8Cw&ved=0CFAQ6AEwBg#v=onepage&q&f=false S.&nbsp;184].</ref>

Marca 1852 je Fautz prejel čin kapitana linijske ladje in postal eden izmed prvih avstrijskih linijskih kapitanov, ki so poveljevali bojni ladji na parni pogon. Dne 27. decembra 1854 je bil povzdignjen v dedni viteški stan Avstrijskega cesarstva. Temu je leta 1856 sledilo povišanje v čin kontraadmirala. Od avgusta 1856 dalje se je nahajal pod poveljstvom nadvojvode Ferdinanda Maxa, poveljnikom pravkar ustanovljenega Mornariškega urada pri cesarju. V tem obdobju je med leti 1852-1853, 1855 in 1859-1860 bil poveljnik pomorske eskadre, med leti 1858-1860 pa je opravljal tudi dolžnost namestnika nadvojvode Ferdinanda Maxa.<ref name="Bayersburg26"/><ref>''Genealogisches Taschenbuch 1858.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, Sstr. 545 Marineoberkommando, Višje mornariško poveljstvo (TriestTrst).</ref>

Od leta 1860 do leta 1865 je bil Fautz poveljnik celotne avstrijske vojne mornarice. Leta 1864 je prejel čin viceadmirala, nakar je od julija 1865 - po ukinitvi Mornariškega ministrstva - do marca 1868 služil kot vodja Mornariške sekcije pri c. in kr. Vojnem ministrstvu na Dunaju.<ref>''Genealogisches Taschenbuch 1865.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, Sstr. 692 u. 702: MarineministerMornariški s.&nbsp;o.minister, Ministerratglej Stellvertreterzgoraj desministrski Ministerssvetnik in zastopnik ministra.</br>''Genealogisches Taschenbuch 1866.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, Sstr. 716: Chefvodja derMornariške Sektionsekcije für(od die Kriegsmarine (seitdne 1. Augustavgusta 1865 demdalje Kriegsministeriumpodrejen untergeordnetVojnemu ministrstvu).</br>''Genealogisches Taschenbuch 1867.'' Verlag Justus Perthes, Gotha, Sstr. 647: Chef der Sektion fürvodja dieMornariške Kriegsmarinesekcije.</br>Heinrich Bayer von Bayersburg: ''Österreichs Admirale.'' Bergland Verlag, 1962, Band 1, S.&nbsp;25.</br>Lawrence Sondhaus: ''The naval policy of Austria-Hungary, 1867–1918. Navalism, industrial development, and the politics of dualism.'' Purdue University Press, West Lafayette, Ind. 1994, ISBN 1-55753-034-3, S.&nbsp;8 undin 385.</ref> Njegov naslednik na tem položaju je bil viceadmiral [[Wilhelm von Tegethoff]], s katerim je dostikrat imel nesoglasja in različna mnenja. Leta 1869 je stopil v zaslužen pokoj in se dne 28. avgusta 1869 celo poročil s 15-letno Hermino Müllern von Schönenbeck, s katero je imel sina GustavaGustav HeinrichaHeinrich vitezavitez von FautzaFautz (1878-1922), ki je pozneje postal kapitan korvete v avstro-ogrski vojni mornarici.<ref>Antonio Schmidt-Brentano: ''Die österreichischen Admirale.'' Band I 1808–1895, Bibliotheksverlag, Osnabrück 1997, Sstr. 122–126.</ref>