Narodni park Mljet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Mich973 (pogovor | prispevki)
m slika
Vrstica 1:
[[Slika:Dubrovica.JPG|mini|250px|thumb|Borovi gozdovi obsegajo preko 90% površine parka.]]
'''Narodni park Mljet''' je eden odizmed osmih [[narodni park|narodnih parkov]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Razprostira se na [[sever]]ozahodnem delu [[otok]]a [[Mljet]]a in v okoliškem [[morje|morskem]] [[akvatorij]]u na površini 5375 [[hektar|ha]].
 
Področje, ki zavzema današnji narodni park, je bilo razglašeno za narodni park [[11. november|11. novembra]] [[1960]] in predstavlja prvi institucionalni poizkus zaščite izvirnega [[ekosistem]]a v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Obala na tem delu otoka je razčlenjena, uspeva bujno rastje, živalski svet je pester, kulturna dediščina pa dragocena. V park so vključeni Veliko in Malo jezero, [[zaliv]] Soline, morski pas širine 500 m od najbolj izpostavljenih [[Rt|rtov]] s pripadajočimi otočki, ter [[naselje|naselja]] [[Polače]], [[Pomena]] in [[Goveđari]].
Veliko in Malo jezero povezujeta med seboj in z [[morje]]m ozka, umetno poglobljena kanala. Veliko jezero z odprtim morjem povezuje umetenumetni prekop, ki so ga izkopali graditelji benediktinskega samostana na otočku v 12. stoletju. [[Plima]] in [[oseka]] povzročata močan pretok morske vode, ki so ga nekoč uporabljali za pogon [[mlin|vodnih mlinov]]. Veliko jezero ima površino 1,45 [[kvadratni kilometer|km²]] in največjo globino 46 m. V južnem delu jezera leži otoček Sveta Marija sz [[Benediktinci|benediktinskim]] [[samostan]]om iz 12. stoletja. Graditelji so najprej postavili samostan, mu dodali [[obrambni stolp]] in pozneje še [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Malo jezero ima površino 0,23 km² in doseže največjo globino 29,5 m. [[Poletje|Poletna]] [[temperatura]] Malega jezera je za 3 do 4[[°C]] višja od temperature morja, [[zima|zimska]] pa do 8 °C nižja. Obe jezeri sta bogati s školjkami.
 
Menihi so samostan na otočku [[Sveta Marija (otok)|Sveta Marija]] zapustili [[1869]], leta [[1961]] pa so ga preuredili v [[hotel]]. Leta [[1998]] je bil objekt vrnjen [[škofija|škofiji]].