Vžigalna svečka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Vžigalna svečka''' je naprava, ki s pomočjo visokonapetostnega električnega toka iz [[vžigalna tuljava|vžigalne tuljave]] ali [[vžigalni magnet|vžigalnega magneta]] ustvarja iskre. Ta iskra potem vžge mešanico goriva in zraka v [[Bencinski (ottov) motor|bencinskem motorju]]. Svečka je zgrajena iz ohišja z navojem, centralne elektrode in [[izolator|izolatorja]] iz [[porcelan|porcelana]]. Vžigalna svečka je s kovinskim navojem pritrjena na glavo cilindra in je tako ozemljena. Iskre se generirajo na koncu centralne elektrode - ta del je nameščen v zgorevalno komoro.
 
Pri [[dvotaktni motor|dvotaktnem motorju]] s 9000 obratov na minuto, se mora vsaka svečka vžgati kar 9000X na minuto (150X na sekundo) - na vsak obrat enkrat. Pri štiritaktnem, ki se vrti npr. s 6000 obrati pa se mora vsaka svečka vžgati 3000X na minuto (50X na sekundo) - na vsake dva obrata enkrat.
 
Vžigalne svečke se uporabljajo tudi v drugih aplikacijah, kjer je potreben vžig zmesi gorivo/zrak. Pri letalskih reaktivnih motorjih, kot je npr. [[turbofan]], svečka vžge zmes pri zagonu, med križarjenjem se ne uporablja, se pa uporablja v slabem vremenu, kadar obstaja možnost izgube plamena. Svečke pri teh motorjih so precej močnejše od npr. avtomobilskih in se precej hitreje obrabijo. Za zagon se uporablja večjo moč svečk, za vzdrževanje plamena v slabem vremenu pa manjšo, da se zmanjša porabo.