Damir Feigel: Razlika med redakcijama

dodanih 7 zlogov ,  pred 6 leti
(zunanja povezava)
 
==Življenje==
Rodil se je očetu Ivanu (Janezu), gozdnemu svetniku, in materi Julijani Premerstein. Njegov stric je bil znani skladatelj [[Danilo Fajgelj]] (priimek si je poslovenil). Osnovno šolo je dokončal še v Idriji, gimnazijo je obiskoval že v [[Gorica|Gorici]] v letih 1890−1900, nato pa je vpisal pravo na [[Dunaj]]u, ki ga ni dokončal. Čeprav po rodu Idrijčan je vse svoje ustvarjalno in delovno obdobje preživel v Gorici, kjer je opravil precejšnje kulturniško in narodnozavedno delo. Poleg [[France Bevk|Franceta Bevka]] je bil najvidnejši književnik v okupirani Primorski, vendar po 2. svet. vojni nekako pozabljen, čeprav politično nikakor ni bil sporen, ravno nasprotno – še v visoki starosti se je po sodiščih boril za pravico slovenskih zamejcev.
 
Študij prava je opustil deloma zaradi denarnih težav, zakoni in paragrafi pa mu tudi sicer niso preveč dišali (to je opisal v kratki zgodbi Predpotopna požrešnost) vleklo ga je v literarne in uredniške vode. V letih do konca prve svetovne vojne je objavljal v raznih glasilih: ''[[Jež (časopis)|Ježu]]'' (1902−1909), ''[[Osa (časopis)|Osi]]'' (1905−1906), urednik je bil [[Rado Murnik]], praškem ''Domačem prijatelju'' (1904), ki ga je takrat urejala [[Zofka Kveder]], in ''Kurentu'' (1918−1919) ter sodeloval pri različnih podjetjih goriškega založnika in tiskarja [[Andrej Gabršček|Andreja Gabrščka]] (nekako od leta 1904 naprej). Tako je maja 1904 sprejel urednikovanje goriškega medicinskega lista ''Knajpovec'', mesečnika »za negovanje zdravja po Kneipovem sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo«. Delal je še v uredništvu liberalnega političnega časnika ''Soča'' (1904−1906), bil aktiven pri akademskem ferialnem društvu Adria ter opravljal funkcijo tajnika napredne zveze narodnih kulturnih društev (1909−1910). Gorica je bila takrat kulturno zelo razgibana in dejavna, gotovo takoj za Ljubljano, k čemur je obilno pripomogel prav Gaberšček s svojim neutrudnim delom, saj je v 15 letih izdal več kot 200 knjig. Damir Feigel se je v celoti posvetil narodnozavednemu delovanju, skrbi za slovensko tiskano besedo in kasneje vedno bolj tudi pisateljevanju. Gorice ni več zapuščal, edinole ko ga je leta 1916 v begunsko taborišče Steinklamm in v štajersko Lipnico pregnala vihra prve svetovne vojne. Tam je tudi uredil ''Slovenski begunski koledar za leta 1917''. Še pred koncem vojne se je vrnil v Gorico, kjer je po vojni postal tajnik Zveze narodnih društev (okrog 150 društev), tajnik županske zveze, ustanovljene leta 1918 z namenom pospešitve obnove razdejane dežele, in odbornik [[Goriška matica|Goriške Matice]].
7.099

urejanj