Savinjska statistična regija: Razlika med redakcijama

Savinjska statistična regija – lahko bi jo imenovali tudi »nekdanja dežela [[Celjski grofje|grofov Celjskih]]« – je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega pretežno z gozdom porasel in turistično privlačen alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], rodovitno [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnjo Savinjsko dolino]] z ugodnimi razmerami za hmeljarstvo, obdelano [[Kozjansko]] gričevje ter Velenjsko kotlino z nahajališči lignita, ki se uporablja za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] Savinjska regija nameni letno skoraj 3 % bruto domačega proizvoda za investicije v varstvo okolja; v letu 2011 je za varstvo okolja namenila 25,9 % vseh investicijskih sredstev. V letu 2011 je v savinjski regiji na novo nastalo okrog 11 % podjetij brez predhodnika, okrog 7 % pa jih je prenehalo poslovati. Člani splošnih knjižnic v tej regiji si izposodijo več knjižničnega gradiva kot v drugih regijah: v letu 2012 si je vsak izposodil povprečno 62 enot. Savinjska regija ima dobre naravne pogoje za kmetijstvo. V letu 2010 se je po številu kmetijskih gospodarstev – bilo jih je okoli 11.400 ali 15 % vseh v državi – uvrstila takoj za [[podravska regija|podravsko regijo]]. Tudi po površini kmetijskih zemljišč v uporabi in po številu glav velike živine se med regijami uvršča na drugo mesto. Prepoznavna in priljubljena je tudi kot turistična destinacija. V letu 2012 so v tej regiji evidentirali 11,1 % vseh prihodov turistov v Slovenijo in 15,0 % vseh prenočitev turistov pri nas. Turisti so tukaj prenočili povprečno štirikrat..<ref>[http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp Slovenske regije v številkah], SURS, 2014</ref>