Kranjska: Razlika med redakcijama

Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna [[mejna grofija]] s svojimi mejnimi grofi. Leta 1364 je postala [[vojvodina]] in od leta 1849 do leta 1918 je bila [[kronovina]]. Kot upravna enota je bila Kranjska del [[Sveto rimsko cesarstvo|srednjeveškega cesarstva]] in nato [[habsburška monarhija|habsburške monarhije]].

 

 

Danes je ozemlje nekdanje Kranjske skoraj v celoti v Republiki Sloveniji, majhen del ga je tudi v Republiki Italiji.<ref name="Perko1998">{{cite book |url=http://books.google.si/books?id=4WAMAQAAMAAJ |title=Slovenija:pokrajina in ljudje |first=Drago |last=Perko |first2=Milan |last2=Orožen Adamič |year=1998 |publisher=Mladinska knjiga |page=16 |edition=3. izdaja |isbn=9788611150338}}</ref>{{refn|group=opombe|V obsegu ob ukinitvi. V Italiji je ostalo le ozemlje nekdanje kranjske občine Fužine ([[Bela Peč, Italija|Bela Peč]]).<ref name="Perko1998" />}}

 

== Izvor imena ==

Stroka izpostavlja dva izvora imena. Starejši »Carniola« je predslovanskega izvora in je pomanjševalnica starejšega pokrajinskega imena Karnija ({{jezik-la|Carnia}}), ki je izviralo iz ''Carni'', latinskega imena ljudstva [[Karni]], v 10. stoletju pa se v listinah vzporedno že pojavlja oblika »Creina«, ki kot nemško »Krain« oziroma slovensko »Kranjska« v 13. stoletju tudi prevlada.<ref>[[Enciklopedija Slovenije]], V. 1991, 389</ref> Slovenska oblika se je razvila iz imena ''Kranj'', ta pa tako kot ''Carnia'' in ''Carniola'' izvira iz latinskega imena Karnov.<ref>{{cite web |url=http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/leksikoni-in-enciklopedije/Etimoloski-slovar-slovenskih-zemljepisnih-imen |title=Primerjalni jezikoslovec in etimolog Marko Snoj o svoji novi knjigi – Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen |first=Marko |last=Snoj |first2=Marta |last2=Kocjan - Barle |publisher=Založba Modrijan |year=2009 |month=november}}</ref>

 

=== Karniola ===

{{glavni|Karniola}}

 

=== Mejna grofija ob Savi ===

Franki so leta 828 z novo upravno ureditvijo Furlanske marke na območju Karniole oblikovali [[Geofija ob Savi|grofijo ob Savi]] s sedežem v Kranju. Grofija je bila sprva podložna [[Bavarska|bavarskemu]] vojvodi. Do propada ob vdoru Madžarov (907-955) si v grofovski službi sledijo:

 

 

=== Kranjska krajina ===

Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark)<ref>Komac, 2006; 47</ref>, ki je bila kot mejna grofija od 976 podložna koroškemu vojvodi. V tem času pridobijo svoje posesti škofije [[Bressanone|Briksen]], [[Freising]], [[Salzburg]], [[Oglej]] in [[Krka, Avstrija (kraj)|Krka]]. [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] jo je leta 1077 po desetih letih kraljevske uprave podelil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] Sighardu. Do takrat so se na grofovskem mestu izmenjali:

 

 

=== Oglejski patriarhat in razkroj grofije ===

Kranjska je v naslednjih desetletjih formalno ostala v fevdu oglejskih patriarhov, vendar v tem času ni živela kot enotna upravna enota. V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala takorekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih [[teritorialno gospostvo|teritorialnih gospostev]]. Ta so obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilne družine tega časa so:

 

 

=== Prevlada Habsburžanov ===

Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I.]], ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma [[Albreht I. Habsburški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolfu]]. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem.Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali [[Goriški grofje|grofje Goriško-Tirolski]] vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja.

 

=== Vojvodina Kranjska ===

Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino. Habsburžani večkrat podelijo pravice plemstvu in si tako utrjujejo oblast v deželi, na podlagi teh pravic se pričnejo razvijati tudi [[deželni stanovi]]. Habsburžani so širili posestva na Krasu, na Primorskem in v Istri, ter jih priključili vojvodini Kranjski.

 

=== Ilirske province ===

{{glavni|Ilirske province}}

Francoske sile so vkorakale na Kranjsko v letu 1797 in nato spet med obdobjem med 1809 in 1813, ko so bile ustanovljene [[Ilirske province]], ki jim je bila priključena celotna Kranjska. Znotraj Ilirskih provinc je Kranjska spočetka ohranila položaj province.

{{Več slik

| alt2 = Rdeči karton

}}

 

Po propadu francoske oblasti je [[dunajski kongres]] potrdil vrnitev Kranjske k [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Po ureditvi iz 1849 je bila Kranjska znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] kot kronska dežela - kronovina del [[Cislajtanija|Cislajtanije]] in razdeljena na:

 

 

== Viri ==

* [[August Dimitz]], ''Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 : mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung'', Laibach, 1874-76;

* [[Ljudmil Hauptmann]], ''Nastanek in razvoj Kranjske'', Ljubljana, 1999 (prevod nemškega originala iz leta 1929);