Redakcija: 11:32, 1. avgust 2014 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.499 urejanj m slog napisa k zemljevidu ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:45, 11. avgust 2014 uredi razveljavi MZaplotnik (pogovor \| prispevki) Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 20.499 urejanj +Krainska deschela 1778.jpg, sort. slik Novejše urejanje →
Vrstica 100: Po zatonu [[Rimski imperij\|rimske države]] in selitvah narodov se je na prostoru današnje severozahodne Slovenije na prehodu iz 8. v 9. stoletje verjetno razvila slovanska plemenska kneževina [[Karniola]] s središčem v Carniumu ([[Kranj]]). O Karnioli je malo znanega, saj je v zgodovinskih virih o njej le nekaj omemb. Kneževina je bila verjetno v času frankovskih vojn z [[Avari]] (8. stol.) vključena z relativno samostojnostjo v [[Furlanska marka\|Furlansko vzhodno krajino]] znotraj [[Frankovsko cesarstvo\|frankovske države]]. === Mejna grofija ob Savi === Vrstica 118 ⟶ 117: * Eberhart Sempt-Ebersberški * Ulrik Weimar-Orlamünde (od 1061 tudi mejni grof Istre) [[Slika:Patriarchat Aquileia.jpg\|~~thumb\|right\|260px~~sličica\|Zemljevid, ki prikazuje razmejitev dežel ob koncu 14. stoletja]] ▼ [[Slika:Krainska deschela 1778.jpg\|sličica\|Kranjska dežela na zemljevidu iz leta 1778]] [[File:Krain 1794 Pict 1.JPG\|sličica\|Obseg Vojvodine Kranjske leta 1794]] Sempt-Ebersberški so bili bavarski sorodniki cesarja [[Arnulf Koroški\|Arnulfa Koroškega]], Weimar-Orlamündski pa so bili njihovi sorodniki iz [[Turingija\|Turingije]]. Oglejska uprava dežele se je sprva hitro končala, saj je Kranjsko za nekaj časa pridobil [[Henrik Eppensteinski]], dokler je leta 1093 cesar ni ponovno podeli Ogleju. === Oglejski patriarhat in razkroj grofije === ▲[[Slika:Patriarchat Aquileia.jpg\|thumb\|right\|260px\|Zemljevid, ki prikazuje razmejitev dežel ob koncu 14. stoletja]] Kranjska je v naslednjih desetletjih formalno ostala v fevdu oglejskih patriarhov, vendar v tem času ni živela kot enotna upravna enota. V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala takorekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih [[teritorialno gospostvo\|teritorialnih gospostev]]. Ta so obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilne družine tega časa so: Vrstica 135: === Prevlada Habsburžanov === Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem [[Rudolf I. Habsburški\|Rudolfom I.]], ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma [[Albreht I. Habsburški\|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Avstrijski\|Rudolfu]]. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem.~~[[File:Krain 1794 Pict 1.JPG\|thumb\|right\|450px\|Obseg Vojvodine Kranjske leta 1794]]~~Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali [[Goriški grofje\|grofje Goriško-Tirolski]] vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja. === Vojvodina Kranjska === Vrstica 148: \| align = right \| footer = Avstro-ogrske dežele in kraljestva - Sedež [[Kranjski deželni dvorec\|Kranjskega deželnega zbora]], ki je bil dograjen leta 1900 \| width = ~~220~~200 \| image1 = Austria-Hungary-sl.png

Kranjska: Razlika med redakcijama