Prva judovsko-rimska vojna: razlika med redakcijama

m
m (slog, sklici)
'''Prva judovsko-rimska vojna''' (66-73) ([[Hebrejščina|hebrejsko]] המרד הגדול [ha-Mered Ha-Gadol], [[Latinščina|latinsko]] {{aut|Primvm popvli Romani bellvm in Ivdaeos}}), včasih tudi velika judovska vstaja, je bila prva od treh velikih vstaj [[Judje|Judov]] v [[Rimska provinca|rimski provinci]] [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]] proti [[Rimski imperij|Rimskemu imperiju]]. [[Druga judovsko-rimska vojna]] (115-117) se imenuje tudi Kitosova vojna, tretja (132-135) pa [[Bar Kohbova vstaja]].
 
Velika vstaja, ki se je začela leta 66, je imela izvor v grško-judovskih verskih napetostih. Kriza se je stopnjevala zaradi protestov proti vsiljenim davkom in napadov na rimske državljane.<ref name=Flavij/> Rimljani so se na napade odzvali o opustošenjem drugega jeruzalemskega templja in usmrtitvijo približno 6.000 Judov, kar je izzvalo splošen upor. Uporniki so kmalu uničili rimsko vojaško posadko v Judeji, prorimski kralj [[Agripa II.]] in rimski uradniki pa so pobegnili iz [[Jeruzalem]]a. Ko je postalo jasno, da vstaje ni moč obvladovati, je [[Sirija (rimska provinca)|sirski]] legat Cestij Gal z [[XII. legija Fulminata|XII. legijo ''Fulminata'']], okrepljeno s pomožnimi enotami, vkorakal v Judejo, da bi zatrl upor in ponovno vzpostavil red. Po začetnih uspehih in osvojitvi in osvojitvi Jaffe je sirska legija padla v zasedo in bila v bitki z judovskimi uporniki pri [[Bitka pri Bet Horonu|Bet Horonu]] uničena. Uporniki so pobili 6.000 Rimljanov in zaplenili [[legijski orel|legijskega orla]], kar je šokiralo rimsko oblast.
 
V Jeruzalemu je poskušal prevzeti oblast vodja ekstremistične judovske skupine [[sikarijci|sikarijcev]] Menahem Ben Juda, vendar mu to ni uspelo. Ben Judo so usmrtili in preostale sikarijce izgnali iz mesta. Nova judovska vlada je izgnala tudi karizmatičnega radikalnega vodjo kmetov Simona Bar Giora in njen vodja Anan Ben Anan je začel utrjevati mesto. Za poveljnika upornikov v [[Galileja|Galileji]] je imenoval Josefa Ben Metijahuja, za poveljnika v Edomu pa Eliezarja Ben Hananija.