Prva judovsko-rimska vojna: Razlika med redakcijama

|commander2=Anan Ben Anan{{KIA}}<br>Eliezar Ben Hananija{{KIA}}<br>JozefJosef Ben Matitjahu (ujet)<br>JozefJosef Ben Gurion<br>Simon Bar Giora (usmrčen)

Menahem Ben JehudaJuda{{KIA}}<br>

|notes=Skupaj ubitih 250.000 vojakov<ref name=Lissak>Rivka Shpak Lissak, ''The Roman Policy: Elimination of the Jewish National-Cultural Entity and the Jewish Majority in the Land of Israel''. Pridobljeno dne 15. januarja 2011.</ref> in milijon judovskih militantov in civilistov; 97.000<ref name=Flavij>[[Jožef Flavij]], ''Judovske vojne'', II.8.11, II.13.7, II.14.4, II.14.5.</ref> zasužnjenih

Velika vstaja, ki se je začela leta 66, je imela izvor v grško-judovskih verskih napetostih. Kriza se je stopnjevala zaradi protestov proti vsiljenim davkom in napadov na rimske državljane.<ref>[[Jožef name=Flavij]], ''Judovske vojne'', II.8.11, II.13.7, II.14.4, II.14.5.</ref> Rimljani so se na napade odzvali o opustošenjem drugega jeruzalemskega templja in usmrtitvijo približno 6.000 Judov, kar je izzvalo splošen upor. Uporniki so kmalu uničili rimsko vojaško posadko v Judeji, prorimski kralj [[Agripa II.]] in rimski uradniki pa so pobegnili iz [[Jeruzalem]]a. Ko je postalo jasno, da vstaje ni moč obvladovati, je [[Sirija (rimska provinca)|sirski]] legat Cestij Gal z [[XII. legija Fulminata|XII. legijo ''Fulminata'']], okrepljeno s pomožnimi enotami, vkorakal v Judejo, da bi zatrl upor in ponovno vzpostavil red. Po začetnih uspehih in osvojitvi in osvojitvi Jaffe je sirska legija padla v zasedo in bila v bitki z judovskimi uporniki pri [[Bitka pri Bet Horonu|Bet Horonu]] uničena. Uporniki so pobili 6.000 Rimljanov in zaplenili legijskega orla, kar je šokiralo rimsko oblast.

V Jeruzalemu je poskušal prevzeti oblast vodja ekstremistične judovske skupine [[sikarijci|sikarijcev]] Menahem Ben Juda, vendar mu to ni uspelo. Ben Judo so usmrtili in preostale sikarijce izgnali iz mesta. Nova judovska vlada je izgnala tudi karizmatičnega radikalnega vodjo kmetov Simona Bar Giora in njen vodja Anan Ben Anan je začel utrjevati mesto. Za poveljnika upornikov v [[Galileja|Galileji]] je imenoval JožefaJosefa Ben Metijahuja, za poveljnika v Edomu pa ElazarjaEliezarja Ben Hananija.

Rimljani so za zatrtje upora v Judeji zadolžili izkušenega in skromnega generala in kasnejšega cesarja [[Vespazijan]]a. Za njegovega namestnika so imenovali njegovega sina in naslednika [[Tit Flavij|Tita Flavija]]. Vespazijan je s štirimi legijami in podpororo vojske kralja Agripe II. leta 67 napadel Galilejo. Izogibal se je neposrednemu napadu na utrjeni Jeruzalem, katerega je branila glavnina judovske vojske, in je namesto tega vztrajno teroriziral in kaznoval prebivalstvo in uničeval judovske utrdbe. Vespazijen in Tit sta v nekaj mesecih osvojila glavne judovske utrdbe v Galileji in nazadnje po 47 dneh obleganja še utrjeno mesto [[Obleganje Jodfata|Jodfat]], ki ga je branil JožefJosef Ben Matitijahu. [[Zeloti|Zelotski]] uporniki in tisoči beguncev so pobegnili iz Galileje v Judejo in v Jeruzalemu povzročili politični pretres. Napetosti med večinoma [[Saduceji|saducejskimi]] Jeruzalemčani in večinoma zelotskimi frakcijami s severa pod poveljstvom Johanana iz Giskala in Eleazarja Ben Simona so prerasli v krvavo nasilje. Ko so v Jeruzalem prišli še Edomci in stopili na stran zelotov, so ubili Anana Ben Anana in veliko njegovih pristašev. Seducejski voditelji so nato v Jeruzalem poklicali Bar Giora, ki je s 15.000 vojaki premagal zelote in prevzel nadzor v mestu. Spopadi med Bar Gioro, Johananom in Eleazarjem so se nadaljevali skozi vse leto 69.