Sončeva pega: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q6582994
m m+/dp
Vrstica 1:
[[Slika:Sunspot TRACE.jpeg|thumb|right|250px|Slika skupine Sončevih peg AR 9169 v [[ultravijolično valovanje|ultravijoličnem]] z [[NASA|Nasinega]] [[vesoljski observatorij|vesoljskega daljnogleda]] [[TRACE]]. Svetel žareč [[plin]], ki priteka nad pegami, ima [[temperatura|temperaturo]] več kot [[milijon]] stopinj [[Celzijeva temperaturna lestvica|Celzijev]]. Vzrok za tako visoko temperaturo ni znan, predvideva pa se, da je povezan s hitro spreminjajočimi se [[koronska zanka|koronskimi zankami]] [[magnetno polje|magnetnega polja]], ki se pretakajo po sončni [[plazma (fizika)|plazmi]]. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra [[2000]] in izginila v nekaj tednih.]]
[[Slika:Magnetic fieldlines on the surface of the sun (simulated image).jpg|thumb|right|250px|Simulacija Sončevih peg]]
[[Slika:ChroniclesofJohnofWorcester.jpg|thumb|right|250px|Risba Sončeve pege v delu ''Chronicon ex chronicis'' [[John iz Worcestra|Johna iz Worcestra]]. ]]
 
'''Sónčeva péga''' je začasno območje na [[Sonce|Sončevi]] površini ([[fotosfera|fotosferi]]), kjer je [[temperatura]] nižja od okolice in močnejša [[magnetizem|magnetna]] dejavnost, ki zavira [[konvekcija|konvekcijo]] in tvori področja z nižjo temperaturo. Običajno nastopajo v parih, kjer ima vsaka posamezna pega nasprotni [[magnetni pol]] od druge.<ref>{{navedi splet|url= http://www.esrl.noaa.gov/gsd/outreach/education/sam1/Activity10.html|title= Sunspots|publisher= NOAA|accessdate= 2013-02-22|language= v angleščini}}</ref>
 
Večjo pego lahko sestavlja tementemni osrednji del oziroma umbra (senca), ki jo obdaja svetlejša penumbra ali polsenca. Temperatura sence je okolipribližno 4500&nbsp;°C, polsence pa 5000&nbsp;°C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov z [[efektivna temperatura|efektivno]] površinsko temperaturo 5778 [[kelvin|K]]. Če bi jih opazovali neodvisno od okoliške fotosfere, bi bile svetlejše od [[električni oblok|električnega obloka]]. Pege vidimo največkrat v skupinah, najprej so zelo majhne, počasi pa se raztegnejo po Sončevi dolžini. Največjo velikost dosežejo po 14-ih [[dan|dneh]], na koncu ostane velikokrat le vodilna, največja pega vse ostale pa izginejo. Pozno v letu [[2007]] je bil minimum [[Sončeva dejavnost|Sončeve dejavnosti]] ([[Sončev cikel]]). Prve pege novega cikla so opazili [[4. januar]]jajanuarja [[2008]]. Sončeve pege so povezane z močnim magnetnim delovanjem, kot so [[koronska zanka|koronske zanke]] ([[prominenca|prominence]]) ali [[magnetna prespojitev|ponovne spojitve magnetnih]] silnic.
 
Večina Sončevih bliščev in koronarnih izbruhov mase izvira v magnetno dejavnih področjih okrog skupin peg. Podobni pojav na drugih [[zvezda]]h se imenuje [[zvezdna pega]], kjer so tudi opazovali svetla (toplejša) in temna (hladnejša) mesta. Periodične spremembe v svetlosti so najprej opazili pri [[rdeča pritlikavka|rdečih pritlikavkah]] in leta [[1947]] je G. E. Kron predlagal, da so temu vzrok pege.
 
== PoglejOpombe tudiin sklici ==
{{sklici|1}}
 
== Glej tudi ==
* [[Wolfovo število]]
 
* [[Wolfovo število]]
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
* [[Spörerjev zakon]]
* [[Joyjev zakon (astronomija)|Joyjev zakon]]
 
{{portal|Astronomijaastronomija|{{ispa}}}}
 
{{astronomska škrbina}}
{{astro-stub}}
 
[[Kategorija:Sonce]]