Tesnoba: razlika med redakcijama

dodanih 22 zlogov ,  pred 6 leti
slog
m (Dodana zunanja povezava do članka o psihoanalitičnem pogledu na tesnobo. Zahtevana so soglasja shranjena v sistemu OTRS pod referencno stevilko: 2013072610002948)
(slog)
'''Tesnoba''', '''anksioznost''' ali '''bojazen''' je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z [[vegetativne funkcije|vegetativnimi pojavi]] (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).<ref>{{navedi splet |url=http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx |title=Slovenski medicinski slovar |accessdate=2011-11-05 |format= |work=Tesnoba }}</ref>
 
Anksiozne motnje so pogoste [[psihiatrija|psihiatrične]] motnje. Mnogo pacientov s temi motnjami izkuša fizične [[simptom]]e, povezane z anksioznostjo, in zato obiščejo svojega osebnega zdravnika. Kljub visoki [[prevalenca|prevalenci]] so pogosto neprepoznana in nezdravljena klinična težava.
 
Te motnje povzroča interakcija biopsihosocialnih dejavnikov, vključno z genetsko dovzetnostjo, ki v določenih razmerah, pod izpostavljenostjo stresu ali po [[travma|travmi]], proizvedejo klinično prepoznavne [[sindrom]]e. Simptomi se razlikujejo pri specifičnih anksioznih motnjah.
 
Zdravljenje navadno sestavljajo zdravila in/ali [[psihoterapija]]. <ref name="vse">{{navedi splet |url=http://emedicine.medscape.com/article/286227-overview |title=Anxiety Disorders |accessdate=19. 11. 2011 |last=Yates WR|first=Bernstein BE |authorlink= |coauthors=Bessman E |date= |year= |month= |format= |work= |publisher= |pages= |language= |archiveurl= |archivedate= |quote= }}</ref>
== Klinična slika ==
 
To motnjo označujejooznačujeta prekomerna tesnoba in zaskrbljenost., Slednjopri čemer je slednjo težko nadzorovati. Povezani sta z vsaj tremi od naslednjih simptomov:
 
* nemir, vznemirjenost ali zaskrbljenost,
== Anatomija ==
 
[[Amigdala]] je pomembna v oblikovanju [[strah]]u in [[anksioznost]]i. Bolniki z anksioznimi motnjami pogosto kažejo povišan odgovor amigdale na anksiozni namig. Amigdala in druge strukture [[limbični sistem|limbičnega]] sistema so povezane s [[prefrontalni korteks|prefrontalnim korteksom]]. Prekomerni odgovor amigdale je lahko povezan z znižanim [[vzdražnostni prag|vzdražnostim pragom]], ko odgovarja na zaznane grožnje. Nenormalnosti v prefrontalno-limbični aktivaciji se lahko popravijo zs psihološkimi ali [[farmakologija|famakološkimi]] ukrepi.<ref name="vse"></ref>
 
== Patofiziologija ==
 
[[Pozitronska emisijska tomografija]] (PET) je pokazala povečan pretok v desnem [[parahipokampus|parahipokampalnem]] področju in zmanjšano vezavo na serotoninski receptor tipa 1A v sprednjem in zadnjem [[cingulatno področje|cingulatnem področju]] in [[jedro rafe|jedru rafe]].
 
[[MRI]] je pokazal manjši [[senčni reženj]] kljub normalni [[hipokampus|hipokampalni]] prostornini pri teh bolnikih.
 
== Etiologija ==
 
Anksioznost je lahko posledica znanega ali neprepoznanega medicinskega stanja. Pogosto zgrešijootežijo diagnozo s snovmi povzročene anksioznosti (zdravila brez recepta, rastlinski izvlečki, [[mamilo|mamila]]).
 
Genetski dejavniki zelo povečajo tveganje za mnoge anksioznostne motnje. Okoljski dejavniki, kot je [[psihična travma]] v zgodnjem otroštvu, lahko prispevajo k tveganju za kasnejše motnje. [[Interakcija]] med [[gen]]i in okoljem je zelo pomembna. Nekateri posamezniki se zdijo odporni proti stresu, drugi so zanj zelo dovzetni. Slednje najavlja anskiozno motnjo.
 
* [[Psihodinamična teorija]] razlaga anksioznost kot konflikt med [[id]]om in [[ego]]m. Zatiranje [[Agresija|agresivnih]] in [[impulzivnost|impulzivnih]] teženj je lahko rezultat tega, da so bile izkušene kot nesprejemljive. Te zavrte težnje se lahko prebijejo skozi [[zatiranje]], kar povzroči avtomatsko anksioznost. Zdravljenje uporablja raziskovanje. Cilj je razumeti osnovni konflikt.
* [[Kognitivna teorija]] razlaga anksioznost kot težnjo precenjevanja morebitne nevarnosti. Bolniki z anksiozno motnjo težijo k temu, da si predstavljajo najslabši možni potek. Izogibajo se okoliščin, za katere mislijo, da so nevarne, kot jeso npr. gneča, višina;, pa alitudi socialni stiki.<ref name="vse"></ref>
 
== Zdravljenje ==
 
Vedenjska terapija in kognitivno-vedenjska terapija imata dokazano učinkovitost.
 
Odločanje o primernem zdravljenju ali kombinaciji zdravljenj temelji na intervjuju in oceni bolnikovih ciljev in ravni patologije. Izid zdravljenja določa več dejavnikov, vključno z:
 
=== Zdravila ===
 
Za zdravljenje se uporabljajo [[Antidepresiv|Antidepresiviantidepresivi]] so zdravilo izbora. Novejša zdravila, kot so [[SSRI|zaviralci ponovnega privzema serotonina]], so boljši kot starejši [[triciklični antidepresivi]], saj so varnejši in lažji za uporabo. Starejši antidepresivi, kot so [[triciklični antidepresivi]] ali [[zaviralci monoaminske oksidaze]], so učinkoviti pri zdravljenju nekaterih aksioznih motenj.
 
[[Kvetiapin]] in [[risperidon]] sta učinkovita v kombinaciji z antidepresivi.
 
Vsa zdravila imajo neželene stranske učinke. <ref name="vse">< /ref>
 
== Sklici in opombe ==
4.087

urejanj