Jean-Victor Poncelet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp |
|||
Vrstica 5:
| image_width = 250px
| caption =
| birth_date = {{datum rojstva|1788|
| birth_place = [[Metz]], [[Francija]]
| residence = [[Metz]], [[Francija]] (kasneje [[Pariz]], [[Francija]])
| nationality = {{ikonazastave|Francija}} [[Francozi|francoska]]
| death_date = {{datum smrti in starost|1867|12|22|1788|
| death_place = [[Pariz]], [[Francija]]
| field = [[matematika]], [[tehnika]]
Vrstica 28:
V Francijo se je vrnil šele po Napoleonovem padcu leta 1814. Po vojni je postal univerzitetni profesor v
Parizu, potem leta 1848 upravitelj (''dacommannt'') École
Matematiko je poučeval tudi v Metzu. Poleg matematike se je ukvarjal tudi z [[mehanika|mehaniko]] in [[hidravlika|hidravliko]]. Od njegovih del je najpomembnejše ''Traité des propriétés projectives des figures'' (1822), v katerem je obdelal projektivne
Vedel je, da imamo lahko gorišča [[stožnica|stožnic]] za [[presečišče|presečišča]] njihovih [[tangenta|tangent]] skozi ti krožni točki. Knjiga vsebuje tudi teorijo [[mnogokotnik]]ov, ki so včrtani eni stožnici in očrtani drugi, [[Ponceletov izrek o zaprtju|Ponceletov problem zaprtja]]. Čeprav je bila ta knjiga popolna monografija iz projektivne geometrije, je ta geometrija v naslednjih desetletjih dosegla tako stopnjo popolnosti, da je postala klasičen primer dovršene matematične strukture. Čeprav je [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy]] spočetka ostro napadel njegove poglede, velja njegova knjiga za utemeljitev sodobne geometrije. V geometrijo je uvedel pojem [[dualnost]]i. Pri povratku iz Rusije je prinesel s seboj tudi [[abak]]. V zahodni Evropi so ga uporabljali v [[srednji vek|srednjem veku]], a je bil že dolgo časa pozabljen, zato so ga sprejeli kot novost.
| |||