[[Pravo]] je študiral na [[Dunaj]]u, kjer je 1898 promoviral. Leta 1902 je v [[Ljubljana|Ljubljani]] odprl odvetniško pisarno. Leta 1911 je bil kot kandidat [[Narodno napredna stranka|Narodno napredne stranke]] izvoljen v dunajski [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državni zbor]]. Dejavno je sodeloval v [[majniška deklaracija (1917)|deklaracijskem gibanju]]. Leta 1918 je bil soustanovitelj [[Jugoslovanska demokratska stranka|Jugoslovanske demokratske stranke]], po razcepu v stranki pa so starini pod njegovim vodstvom 1923 obnovili Narodno napredno stranko; ta se je 1924 združila s slovenskim delom [[Narodna radikalna stranka|NRS]]. Leta 1921 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal do 1942. Kot publicist je sodeloval pri več listih, zasedal je vodstvene položaje v več kulturnih ustanovah, 1922–24 je bil starosta [[Jugoslovanska sokolska zveza|Jugoslovanske sokolske zveze]]. Bil je upravni svetnik [[Kranjska hranilnica|Kranjske hranilnice]] in član (1931–1935 predsednik) upravnega odbora [[Hranilnica Dravske banovine|Hranilnice Dravske banovine]]. V letih 1932–1935 je bil [[senator]]. Od februarja do decembra 1935 je bil ljubljanski župan. 14. decembra 19451935 pa je bil imenovan za ljubljanskega [[podžupan]]a in je na tem položaju ostal do 2. junija 1942.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|OF]] je bil v letih 1944–1945 zaprt v ljubljanskih zaporih.
