Augustin Louis Cauchy: Razlika med redakcijama

m
m+/dp
m (m+/dp)
Cauchy je eden od zgodnjih pionirjev [[matematična analiza|matematične analize]]. Začel je projekt formuliranja in [[matematični dokaz|dokazovanja]] [[izrek]]ov [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]] v strogem smislu in zavračal [[hevristika|hevristično]] [[načelo]] splošnosti [[algebra|algebre]], ki so jo izkoriščali predhodni avtorji. Skoraj samostojno je osnoval [[kompleksna analiza|kompleksno analizo]] in vpeljal raziskovanje [[permutacijska grupa|permutacijskih grup]] v [[abstraktna algebra|abstraktni algebri]]. S svojih globokim delom v matematiki je vplival na svoje sodobnike in naslednike. Njegova dela pokrivajo celotni obseg tedanje [[matematika|matematike]] in [[matematična fizika|matematične fizike]].
 
Po njem so poimenovali največ konceptov, pojmov in izrekov od vseh matematikov.<ref>{{sktxt|Freudenthal|2008}}.</ref> V [[teorija eleastičnosti|teoriji elastičnosti]] se po njem imenuje šestnajst konceptov, pojmov in izrekov. Bil je plodoviti pisec. Napisal je približno osemsto raziskovalnih člankov in pet učbenikov. Bil je pobožni [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatolik]], izrecni [[Bourboni|bourbonski]] [[rojalist]] in tesno povezan z [[Družba Jezusova|jezuitskim]] redom.
 
Bil je učenec in pozneje profesor na [[École polytechnique|Politehniški šoli]] (EP) v Parizu, po revoluciji 1830 pa je kot izseljenec delal v Torinu in Pragi, dokler se ni vrnil na svoje mesto v Francijo. Bil je zaslužni profesor hkrati na [[École Polytechnique]], [[Univerza v Parizu|Univerzi v Parizu]] in [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (College de France). Bil je med prvimi matematiki, ki so se zavedali moči objavljenih del. Njegovi učbeniki in izvirni prispevki so vnesli novo pojmovanje strogosti v [[diferencialni račun]], iz katerega se je izoblikovalo področje matematične analize. Veliko je prispeval k razvoju splošne teorije [[funkcija|funkcij]]. Z integralskimi izreki in uvedbo [[residuum|residuov]] je bistveno vplival na razvoj teorije [[kompleksno število|kompleksnih]] funkcij. Izpopolnil je metode [[integral|integriranja]] [[linearna funkcija|linearnih]] [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]]. Leta 1822 je postavil temelje teorije elastičnosti, leta 1845 pa je bistveno prispeval k osnovam [[teorija grup|teorije grup]]. Med letoma 1844 in 1846 je začel objavljati svoja dela s tega področja. Pomemben je tudi za [[astronomija|astronomijo]], [[optika|optiko]] in [[hidrodinamika|hidrodinamiko]].