Augustin Louis Cauchy: Razlika med redakcijama

m
[[Slika:Cauchy.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica Cauchyjevega učbenika ''Tečaj analize'' (''[[Cours d'Analyse]]'')]]
 
Poleg svojega dela o kompleksnih funkcijah je bil Cauchy prvi, ki je poudarjal pomembnost strogosti v analizi. Njegova knjiga ''Tečaj analize'' (''[[Cours d'Analyse]]'') iz leta 1821 je imela takšen vpliv, da je Judith V. Grabiner zapisala, »da je bil Cauchy mož, ki je učil strogo analizo celo Evropo.»<ref>{{sktxt|Grabiner|1981}}.</ref> Knjigo večkrat navajajo kot prvi kraj, kjer so bili neenakosti in <math>\delta-\epsilon</math> argumenti prviprvič predstavljeni v infinitazimalni račun. M. Barany trdi, da je École pridobila pooblastilo nad vključitvijo infinitezimalnih metod nasproti Cauchyjevemu boljšemu razumevanju.<ref>{{sktxt|Barany|2011}}</ref>. Gilain je razpravljal, da so infinitezimalni deli knjige verjetno kasnejši vstavek.<ref>{{sktxt|Gilain|1989}}.</ref> Laugwitz in Benis-Sinaceur sta menila, da Cauchyju ni bilo treba predavati infinitezimal, in pokazala, da jih je uporabljal v svojem lastnem delu vse do leta 1853.<ref>{{sktxt|Laugwitz|1989}}.</ref><ref>{{sktxt|Benis-Sinaceur|1973}}.</ref>
 
Cauchy je podal definicijo [[infinitezimala|infinitezimale]] kot [[zaporedje]], ki teži k nič. Napisali so veliko del o Cauchyjevem pojmu »infinitezimalno majhnih količinah«, in razpravljali, da vodijo od vsega iz običajnih »epsilonskih« definicij ali k pojmom [[nestandardna analiza|nestandardne analize]]. Splošno mnenje je, da je Cauchy prezrl ali izpustil pomembne zamisli, da bi razjasnil točni pomen neskončno majhni količin, ki jih je uporabljal.<ref>{{sktxt|Barany|2013}}.</ref>