Simon Bolivar: Razlika med redakcijama

dodanih 20 zlogov ,  pred 6 leti
m
Bot: eo:Simón Bolívar je izbrani članek; oblikovne spremembe
(better image quality and composition (GlobalReplace v0.3))
m (Bot: eo:Simón Bolívar je izbrani članek; oblikovne spremembe)
Leta 1819 je postal prvi predsednik Velike Kolumbije, leta 1824 predsednik Peruja in leta 1825 predsednik Bolivije. Njegove velike sanje o združenih deželah nekdanjih španskih kolonij so se razblinile v nemirih, [[Državni udar|državnih udarih]] in [[vojna]]h že proti koncu njegovega življenja.
 
[[FileSlika:Juan Vicente Bolívar.jpg|left|thumb|200px|Juan Vicente Bolívar, oče Simona Bolivarja (okoli 1800)]]
== Poreklo ==
Priimek ''Bolivar'' izhaja iz vasi La Puebla de Bolivar v [[Baskija|Baskiji]], [[Španija]], družina po materini strani (Palacios) pa je prihajala s [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]]. Prvi član te [[aristokracija|aristokratske]] družine, Simon de Bolivar (starejša oblika zapisa je tudi Simon de Bolibar), se je priselil iz Španije v 16. stol., v službo pri guvernerju kolonije Santo Domingo (danes otok [[Hispaniola]], razdeljen med [[Haiti]] in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]]) med leti 1550 in 1570. Leta 1589 so guvernerja poslali v Venezuelo in z njim se je v Caracas preselil tudi Bolivar.<ref>Slatta & de Grummond, 2003|pp=[http://books.google.com/books?id=sEWHt-o8IdkC&pg=PA10 10–11]</ref> Kot eden od zgodnjih priseljencev je dobil v last velika posestva in vpliven položaj, med drugim je družina v novozgrajeni katedrali leta 1594 dobila stransko kapelo.<ref>Masur, 1969, pp. 21–22</ref> Bogastvo so si nabrali z gojenjem [[sladkor]]nega trsa, rudniki [[srebro|srebra]], po odkritju [[zlato|zlata]] s spremljajočim [[baker|bakrom]] leta 1632 pa zlasti s slednjim. Delovno silo v rudnikih in na [[plantaža]]h so večinoma sestavljali [[Indijanci]] in [[Afrika|afriški]] [[suženjstvo|sužnji]].<ref>Thornton, 1998 p=[http://books.google.com/books?id=AVZDHeVEeywC&pg=PA277 277]</ref>
 
== ''El Libertador'' ==
[[FileSlika:Simón Bolívar, 1816.jpg|thumb|left|upright|Bolívar leta 1816, med izgnanstvom na Haitiju]]
=== Venezuela in Velika Kolumbija (1807-1820) ===
V času njegove vrnitve je bila Španija Napoleonova zaveznica. Francisco de Miranda je le leto prej (1806) z [[Velika Britanija|britansko]] podporo poskušal izvesti invazijo, vendar mu ni uspelo. Ko pa je Napoleon Španijo zasedel (1808) in odstavil kralja [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]], mnogi Venezuleci niso več videli razloga za zvestobo evropskim oblastnikom. 1810 so pregnali španskega guvernerja, Bolivarja pa poslali v [[London]] iskati podporo. Vojaške podpore ni našel, je pa srečal in pripeljal nazaj prej omenjenega de Mirando, da bi vodil upornike.
 
[[FileSlika:Mapa de Venezuela, N. Granada y Quito, 1821.jpg|thumb|300px|Upravna delitev Velike Kolumbije leta 1820]]
Leta 1811 je nacionalni kongres razglasil neodvisost Venezuele (prva Venezuelska republika), to je bila prva španska kolonija, ki je razglasila neodvisnost. Španija je po nemirih in vojaških akcijah prevzela nadzor že naslednje leto, predvsem zaradi močnega potresa (7,7 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterju]]), ki so ga razlagali kot božjo kazen zaradi upora proti kroni<ref>[http://web.archive.org/web/20060820151845/http://www.fpolar.org.ve/Encarte/fasciculo7/fasc0709.html Nacimiento de una nación; Terremoto de 1812]
</ref>, in prehitre vdaje de Mirande, zaradi česar so ga republikanci predali Špancem.<ref>Masur (1969), 98-102</ref><ref>Lynch, Bolívar: A Life, 60-63</ref>
 
=== Južni pohod, Ekvador in Peru (1821-1824) ===
[[FileSlika:Manuela Sáens Thorne.jpg|200px|thumb|Manuela Sáenz, ljubica, ki ga je rešila pred atentatom.]]
Ekvador (takrat je bilo ime glavnega mesta in celotne province enako - [[Quito]]) je razglasil republiko oktobra 1820, vendar so rojalisti večinoa obdržali nadzor. Bolivar je nasprotoval drobljenju na majhne republike, zato je poslal vojsko, ki je v dveh letih prevzela nadzor in priključila regijo Veliki Kolumbiji kot tretji departma.
 
 
== Diktator ==
[[FileSlika:Simón Bolívar - José María Espinosa, 1830.jpg|thumb|upright|left|Bolivar v zadnjem letu življenja (José María Espinosa, 1830)]]
Simon Bolivar je bil tako kratek čas predsednik z zelo velikimi pooblastili v Veliki Kolumbiji, Peruju in Boliviji. Po predaji oblasti v Peruju in Boliviji se je vrnil na sever. Notranje spore glede načina vladanja in nezmožnosti kongresa pri pisanju ustave je prekinil 27. avgusta 1828, ko se je z dekretom razglasil za diktatorja.<ref>Petre 1910, p. 381–382</ref> S tem je še poglobil spore, zarotniki so ga poskušali ubiti, pred atentatom ga je 25. septembra 1828 rešila dolgoletna ljubica Manuela Sáenz. Zaradi tega dejanja jo je Bolivar imenoval tudi ''Libertadora del Libertador'' (osvoboditeljica osvoboditelja).<ref>Bushnell, David (1954) The Santander Regime in Gran Colombia</ref> Nemiri so se nadaljevali vse do njegove smrti.
 
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
 
{{Link FA|eo}}
{{Link GA|es}}
93.528

urejanj