Orientalistika (književnost): Razlika med redakcijama

m
Dodatek/Orientalistika v Sloveniji/pisatelji pesniki filozofi/
m
m (Dodatek/Orientalistika v Sloveniji/pisatelji pesniki filozofi/)
== Orientalistika v Sloveniji ==
Prvi pisci, kateri so se ukvarjali z orientalistiko v Sloveniji so bili duhovniki, teologi in prevajalci raznih tekstov iz [[Sanskrt|sanskrta]]. Obdobje vključitve Slovenije v Jugoslavijo je bilo najbolj dejavno obdobje orientalistov v Sloveniji. Sedemdeseta in osemdeseta leta 2o. stoletja so bila čas aktivne [[Politika neuvrščenosti|politike neuvrščenosti]] in veliko književnih prevodov ter kulturne izmenjave z orientalskimi deželami. Velik del orientalistike predstavlja indijska književvnost. Književna dela indijskih pisateljev , pesnikov , filozofov , so bila prevedena v številne jezike. Slovenci smo se s temi deli seznanili preko naših znanih prevajalcev , pisateljev , pesnikov , filozofov in teologov. Ledino v tej književnosti so zaorali sledeči pisci:
 
<nowiki>*[[Jernej Kopitar]]</nowiki>_napisal je prve direktne prevode iz sanskrta,
 
<nowiki>*[[Matija Čop]]</nowiki>_ poznal mnogo prevodov in prevajalcev,
 
<nowiki>*[[Franc Miklošič]]</nowiki>_ je imel velik smisel za jezikoslovje indoevropskih narodov , tam je iskal korene slovenščine in drugih slovanskih jezikov,
 
<nowiki>*[[Oroslav Caf]]</nowiki>_ je prevajal iz sanskrta,
 
<nowiki>*[[Janez Trdina]]</nowiki>_ ukvarjal se je z indijsko književnostjo, sanskrtsko književnost je spoznaval preko nemških prevodov, epov <nowiki>[[Mahabharata]] in [[Ramajana]] , [[Manujev zakonik]] , [[Vede]] in [[Šakuntala]]</nowiki> ,
 
<nowiki>*[[Franc Levstik]]</nowiki>_ v času svojega teološkega študija na Moravskem je v Olomucu študiral tudi sanskrt.
 
<nowiki>*[[Karel Glazer]]</nowiki> iz Hoč pri Mariboru je doktoriral iz teme sanskrtske igre <nowiki>[[Paravatina možitev]]</nowiki> (Parvatiparinaya nataka) , prevaja je tudi Indijske pravljice direktno iz sanskrta ,
 
<nowiki>*[[Anton Aškerc]]</nowiki> je resno študiral indijsko filozofijo in <nowiki>[[Budizem]]</nowiki> , to je povratno vplivalo na njedovo pesniško ustvarjanje. Na prelomu iz 19. st. v 20. st. je v Novih poezijah izšlo več pesnitev in pesmi z indijskimi motivi, kot so; Krišna, Budova čudesa, Pramloča, Grešnik, Buda v bramanski knjižnici, Fakir, Ambapali, Buda in Ananda, Buda in Sariputa, Ašoka in Kohinur, žal se večina takratnih izobraženih Slovencev ni zanimalo za kulturo in civilizacijo daljne Indije.
 
[[Kategorija:Književnost]]
3.785

urejanj