Avstro-Ogrska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 191:
== Prva svetovna vojna in konec monarhije (1914–18) ==
[[Slika:Klgft ztg 19140801.jpg|sličica|Poziv k splošni mobilizaciji v avstro-ogrsko vojsko, objavljen 1. avgusta 1914 v ''Klagenfurter Zeitung'']]
V Avstro-Ogrski je bila javnost prepričana, da so za atentat na Franca Ferdinanda odgovorni Srbi. Avstrijsko-srbska polemika v tisku je ogorčenje še zaostrila. Stari cesar je bil v glavnem izločen iz dogajanja. Za avstrijskega zunanjega ministra grofa [[Leopold Berchtold|Leopolda von Berchtolda]] je bilo odločilno, da je ukrepanje proti Srbiji podprla Nemčija. Srbiji je izdal
Dogodki so se potem kar vrstili: 1. avgusta je Nemčija napovedala vojno Rusiji in 3. avgusta Franciji; nemška vojska je vkorakala v nevtralno Belgijo, zaradi česar je 4. avgusta Velika Britanija napovedala vojno Nemčiji. 5. avgusta je Črna gora, ki je že prej podprla Srbijo, napovedala vojno Avstro-Ogrski in 6. avgusta je Avstro-Ogrska napovedala vojno Rusiji. Začela se je [[prva svetovna vojna]], ki pa se je dejansko že dolgo časa napovedovala z nemškim oboroževanjem ter ruskim in avstro-ogrskim pritiskom na Balkan.
Vrstica 197:
Kljub temu da je bila avstro-ogrska vojska slabše oborožena od vojska drugih velesil, je v monarhiji vladalo optimistično, bojevito razpoloženje z mislijo na hitro zmago. Vendar so že prvi boji proti Srbom na [[Balkansko bojišče|balkanskem bojišču]] (hud poraz v [[Kolubarska bitka|kolubarski bitki]], december 1914) in boji proti Rusom na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]] v Galiciji prinesli velike izgube in padec ugleda avstro-ogrske vojske. Vojaško je postajala vse bolj odvisna od Nemškega cesarstva. Le z nemško pomočjo je lahko leta 1915 ponovno zavzela Galicijo. Na Balkanu sta se [[Centralne sile|centralnim silam]] priključili Turčija in Bolgarija in leta 1915 so si podvrgle Srbijo, Črno goro in Albanijo, niso pa uspele zavzeti [[Solun]]a. Aprila 1915 je s tajnim [[Londonski sporazum (1915)|londonskim sporazumom]] na strani [[Ananta|antante]] (ki ji je tedaj bolje kazalo) vstopila v vojno [[Italijansko kraljestvo|Italija]], za kar je dobila obljubljeno Južno Tirolsko, Gorico, Trst, Istro, velik del Dalmacije in protektorat nad Albanijo. Vzpostavili sta se avstrijsko-italijanski [[tirolska fronta]] in [[soška fronta]], na kateri se je do oktobra 1917 odvilo 12 bitk z veliko žrtvami in z veliko udeležbo Slovencev na obeh straneh fronte.
Že od začetka leta 1914 je, zaradi ponovnih obstrukcij v
21. novembra 1916 je umrl Franc Jožef. Novi cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] (sin Ota Franca Jožefa, brata Franca Ferdinanda), je bil politično neizkušen; ker pa je prej sodeloval v vojni kot častnik za zveze, je bolje od ostalih voditeljev poznal krutosti vojne in jo je na vsak način skušal zaustaviti; pri tem ni naletel na posluh okolice, ki je še vedno verjela nemški propagandi, da je končna zmaga blizu. Karlu je bilo jasno, da Nemčija proti [[Združene države Amerike|Združenim državam]], ki so 6. aprila 1917 Nemčiji napovedale vojno, ne more zmagati. S pomočjo burbonsko-
Ko se je
[[Februarska revolucija]] v Rusiji je, potem ko se je car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] že odločil za mir, na oblast pripeljala republikansko levo-meščansko vlado, ki je vojno nadaljevala, kar je od nje odvrnilo vojne naveličani ruski narod in končno pripeljalo do zmage komunistične [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] (7. november). Novi vladarji so takoj ponudili mir, ki je bil z Nemčijo sklenjen 3. marca 1918 [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)#Mir v Brest-Litavsku|v Brest-Litavsku]] po nareku nemških vojaških krogov; glavne ozemeljske izgube so prizadele [[Finska|Finsko]], [[Baltske države|obbaltske države]], Poljsko in Ukrajino, medtem ko je z Rusi naseljeno ozemlje ostalo nedotaknjeno.
Vrstica 209:
Sestanek nemškega cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] in Karla I. v maju 1918 v nemškem glavnem stanu v mestu [[Spa]] je bistveno okrepil položaj političnih emigrantov iz Avstro-Ogrske v zavezniškem taboru. Koncem junija 1918 so Francozi priznali češki narodni svet v Parizu ([[Edvard Beneš|Beneš]], [[Tomáš Garrigue Masaryk|Masaryk]]) kot vlado zavezniške države, kasneje so se priznanju pridružili tudi drugi zavezniki; s tem so avstrijski oblasti odvzelo avtoriteto nad slovanskimi narodi v monarhiji.
Avgusta 1918 so
Avstro-Ogrska je začela od znotraj razpadati. Ameriški predsednik [[Woodrow Wilson|Wilson]] je v deseti točki svojega programa štirinajstih točk zapisal, da je "treba narodom Avstro-Ogrske ob prvi priložnosti omogočiti avtonomni razvoj". Toda dogodki so šli dlje:
* 6. oktobra je bil v Zagrebu ustanovljen [[Narodni svet SHS|narodni svet]] (parlament) vseh avstro-ogrskih južnih Slovanov pod predsedstvom [[Anton Korošec|
* 17. oktobra je cesar Karel izdal manifest, ki je obljubljal narodom avstrijskega dela monarhije narodnostne države, vendar prepozno,
* 21. oktobra so se na Dunaju sestali poslanci nemškega govornega območja monarhije (izvoljeni v
* 28. oktobra so v Pragi predstavniki štirih čeških strank proglasili češkoslovaško samostojnost,
* 29. oktobra je dunajska vlada zaprosila zmagovite zahodne zaveznice za premirje. Istega dne so v Ljubljani na ljudskem shodu praznovali narodno osvoboditev, v Zagrebu pa je narodni svet razglasil Slovenijo, Hrvaško z Dalmacijo in Istro, Bosno in Hercegovino ter Vojvodino za neodvisno, novo [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]],
Vrstica 220:
* 9. novembra so v Berlinu razglasili [[Weimarska republika|republiko Nemčijo]],
* 11. novembra je bilo podpisano premirje,
* 12. novembra 1918 je začasna skupščina na Dunaju z veliko večino sprejela sklep o ustanovitvi republike Nemške Avstrije. V drugem členu tega zakona je bilo zapisano tudi, "da je Republika Nemška Avstrija sestavni del [[Weimarska republika|Republike Nemčije]]". Zavezniki so kasneje to določbo prepovedali, toda predvsem nemški socialni demokrati so zagovarjali tesno povezavo z južno sosedo
Tvorba, ki je nastajala več stoletij, je zdaj izginila v nekaj tednih. Toda ustanovitev novih narodnih držav je bila iluzija. Iz velike večnacionalne države Avstro-Ogrske je nastalo mnogo majhnih večnacionalnih držav, katerih manjšine še daleč niso bile zaščitene tako, kot v domnevni ječi narodov.<ref>Demmerle, stran 225.</ref>
| |||