Avstro-Ogrska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
Vrstica 71:
 
== Notranja ureditev ==
Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: [[Madžarska|Ogrska]] (tudi ''dežele krone sv. Štefana'') in [[Cislajtanija|Avstrija]], ki se je uradno imenovala ''Kraljestva in dežele, zastopane v [[državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]]'' ([[nemščina{{jezik-de|nem.]]: ''Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder''}}). Po mejni reki [[Leitha|Leithi]] sta se neformalno uporabljala tudi izraza ''Translajtanija'' in ''Cislajtanija''. Avstrijski [[cesar]] je bil hkrati ogrski [[kralj]]. Obe državni polovici sta imeli svoja [[parlament]]a in [[vlada|vladi]], le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili skupna [[avstro-ogrska skupna vojska|skupna vojska]] (nem. ''k.u.k Armee'') in [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojna mornarica]] (nemško: ''k.u.k. Kriegsmarine''), obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi (k.k. Landwehr in m.kir. honvédség). Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na [[Dunaj]]u in eno leto v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.
 
Od [[aneksija|aneksije]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni [[1878]]), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj [[Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|deželni zbor]] in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.
Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: [[Madžarska|Ogrska]] (tudi ''dežele krone sv. Štefana'') in [[Avstrija]], ki se je uradno imenovala ''Kraljestva in dežele, zastopane v [[državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]]'' ([[nemščina|nem.]]: ''Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder''). Po mejni reki [[Leitha|Leithi]] sta se neformalno uporabljala tudi izraza ''Translajtanija'' in ''Cislajtanija''. Avstrijski [[cesar]] je bil hkrati ogrski [[kralj]]. Obe državni polovici sta imeli svoja [[parlament]]a in [[vlada|vladi]], le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili skupna [[vojska]] (nem. ''k.u.k Armee'') in [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojna mornarica]] (nemško: ''k.u.k. Kriegsmarine''), obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi (k.k. Landwehr in m.kir. honvédség). Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na [[Dunaj]]u in eno leto v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.
 
Pred [[Prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]], po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje [[Avstrija|Avstrije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], ter dele ozemelj današnje [[Italija|Italije]] ([[Južna Tirolska]], Trst, del Furlanije in, del [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Kranjska|Kranjske]]), [[Romunija|Romunije]] ([[Transilvanija]]), [[Srbija|Srbije]] ([[Vojvodina]]), [[Črna gora|Črne gore]] ([[Boka Kotorska]]), [[Poljska|Poljske]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ([[Galicija]], [[Bukovina]]).
Od [[aneksija|aneksije]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni [[1878]]), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj [[Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|deželni zbor]] in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.
 
Pred [[Prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]], po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje [[Avstrija|Avstrije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], ter dele ozemelj današnje [[Italija|Italije]] ([[Južna Tirolska]], Trst, del Furlanije in del [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]), [[Romunija|Romunije]] ([[Transilvanija]]), [[Srbija|Srbije]] ([[Vojvodina]]), [[Črna gora|Črne gore]] ([[Boka Kotorska]]), [[Poljska|Poljske]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ([[Galicija]], [[Bukovina]]).
 
== Upravna delitev ==