Redakcija: 15:47, 8. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 37 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q186637 ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:37, 1. avgust 2014 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj dopolnjeno iz tujih wiki Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Great Mosque of Kairouan gallery.jpg\|\|thumb\|right\|Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija]] '''Arkade''', tudi ''Arkadni hodnik'' je [[obok]]an [[hodnik]], sloneč na stebrih. Kot arhitektonski način členjenja fasade je pogost sestavni gradbeni element pomembnejših stavb, graščin, gradov, palač. [[Slika:Schwanenburg03.jpg\|thumb\|right\|~~300px~~250px\|Arkade na gradu Schwanenburg]]▼ ▲[[Slika:Schwanenburg03.jpg\|thumb\|right\|300px\|Arkade na gradu Schwanenburg]] '''Arkade''' predstavljajo zaporedje stebrov na katerih počivajo loki ali pokriti hodnik zaprt z nizom lokov na eni ali obeh straneh. V toplejših in vlažnih podnebjih dajejo zunanje arkade zavetje pešcem. Pod arkadami so lahko trgovine. ~~{{commons\|Category:Arcades}}~~ V starokrščanskih [[bazilika]]h in srednjeveških cerkvah delijo glavno [[Cerkvena ladja\|ladjo]] od stranskih. Srednjeveški graditelji , še bolj pa v [[Renesansa\|renesansi]], so uporabljali arkade v konstrukciji odprtih preddverij v pritličju profanih objektov. Rimsko gradbeništvo je poznalo tzv. slepe arkade, ki so služile kot okras zidnih površin (arkatur). Pogoste so v arhitekturi [[Romanika\|romanike]] pod stropnim vencem jih imenujejo tudi metuljaste ali viseče arkade. Izraz izvira iz poznega 17. stoletja: iz francoščine (provansalščine) ''arcada'' ali italijanščine ''arcata'', ki temeljijo na latinskem ''arcus'' ([[Lok (arhitektura)\|lok]]). == Zgodovina == [[Slika:Acueducto2 Lou.jpg\|thumb\|left\|Zaporedje lokov kot konstrukcijska rešitev: rimski akvadukt v Segoviji]] Arkade so znane že iz zgodnjih dni arhitekture v Mezopotamiji in Egiptu. V starih zahodnih stebriščni arhitekturi so bile prvič uporabljene v grški arhitekturi, vendar z ravnimi nosilci (glej [[arhitrav]]). Romska arhitektura je arkade uporabljala tako v prestižnih zgradbah, kot so mestna vrata, kot tudi na gradbenih inženirskih objektih, kot so [[akvaduk]]ti. V zgodnjekrščanskih cerkvah, so bile romanske arkade tudi v notranjosti vedno bolj uporabljane v osrednji ladji in pri baziliki med glavno in stransko ladjo. Na ta način je bila notranjost razdeljena in je ostala akustično in optično povezana. V gotski arhitekturi se arkade nahajajo v notranjosti, v najnižjem delu stene ladje, ki podpira triforij in svetlobno nadstropje v katedrali ali na zunanjosti, kjer so običajno del poti, ki obkroža dvorišče in samostane. <ref>William Chambers (1973), ''Chambers's encyclopaedia, Volume 1'', International Learning Systems Corp, p. 534</ref> Evropske in severnoameriške nakupovalne arkade spominjajo na bazarje in suke Azije in severne Afrike. Eden od prvih primerov evropske nakupovalne arkade je pokrita tržnica v [[Oxford]]u v [[Anglija\|Angliji]] in je bila uradno odprta 1. novembra 1774. Danes je še vedno v uporabi. Pokrita tržnica je nastala kot odgovor na željo, da se "neurejene, umazane in neokusne stojnice" na glavnih ulicah Oxforda, umaknejo. [[Arhitekt]] [[John Gwynn]] je pripravil načrte in oblikoval ulično fronto s štirimi vhodi. Leta 1772 se je na novo oblikovala ''Komisija za tržnico'' (polovico članov je prišla iz mesta in polovica od univerze) in sprejeli so načrt vreden 916 £ in deset šilingov, za gradnjo dvajset mesnic. Še dvajset jih je kmalu sledilo in po letu 1773 se je [[meso]] smelo prodajati samo znotraj tržnice. Iz tega jedra je trg rasel s stojnicami za zelenjavo, mlečne izdelke in ribe. [[Gostiny Dvor]] v [[Sankt Peterburg]]u, [[Rusija]] je še drug primer zgonje nakupovalne arkade. Nastala je na stičišču ulic [[Nevsky Prospekt]] in Sadovaya, dolga več kot en kilometer in je zajemala površino 53.000 m2 pokritih površin z več kot 100 trgovinami. Gradili so jo osemindvajset let. Stavbo je zasnoval leta 1757, z izdelavo modela, Bartolomeo Rastrelli, ki pa je bila nato zavržen v prid cenejše in bolj funkcionalne neoklasične oblike, ki jo je izdelal [[Jean-Baptiste Vallin de la Mothe]] (1729-1800). V celotnem naslednjem stoletju, je bil Gostiny Dvor razširjen na kar deset zaprtih ulic in imel kar 178 trgovin v 20. stoletju. V času rekonstrukcije po drugi svetovni vojni, so bile njene notranje stene porušene in nastalo je ogromno nakupovalno središče. Ta masivna konstrukcija iz 18. stoletja je bila v zadnjem času posodobljena in v 21. stoletju je to eno izmed najbolj modnih nakupovalnih centrov v vzhodni Evropi. <ref>Bogdanov, I.A. , ''Bolshoi Gostiny dvor v Peterburge''. SPb, 2001</ref> Prve francoske arkade je [[Passage du Caire]], ustanovljene leta 1798 kot poklon francoskemu posegu v Egiptu in Siriji. Cenila jih je javnost zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi, hrupom in umazanijo z ulice. Leto dni kasneje je ameriški arhitekt [[William Thayer]] ustvaril [[Passage des Panoramas]] z vrsto trgovin, ki so potekale med dvema panoramama slik. Nakupovalne arkade so bile zgrajene v času druge Bourbonske obnove (1814 do 1830). Na zgornji etaži arkad so bili pogosto [[apartma]]ji in včasih [[bordel]]i. == Kombinacije == Arkadni lok: pogovorno napačno ime za Arkade Arkadna okna: Okna, ki se odpirajo v arkado Arkadni venec: venec nad vrsto arkad Arkadno dvorišče: dvorišče obdano z večinoma večnadstropnimi arkadami Arkadna stena: stena s slepimi arkadami Slepa arkada: okrasna arkada brez zidne odprtine Zvočna arkada (tudi zvočno okno): arkade v zvoniku, pogosto z zvočnimi lamelami <gallery> Slika:Abat sons 1.png\|Shematski prikaz zvočne arkade Slika:Blendarkaden1.JPG\|Slepa arkada Slika:MUC AlteMünzeA.jpg\|Münzhof v Münchnu, arkadno dvorišče </gallery> == Znamenite arkade == [[Slika:Metz - Place Saint-Louis -622.jpg\|thumb\|right\|250 px\|Galerija z arkadami v Metzu, Francija]] [[Slika:Carpet Bazaar of Tabriz.JPG\|thumb\|right\|250 px\|Mozaffarieh, Tabriz Bazaar, Iran, del kjer prodajajo preproge]] [[Slika:Arcade.jpg\|thumb\|right\|250 px\| ''Cleveland Arcade'' v poslovnem centru Clevelanda, Ohio,ZDA, zgrajene 1890]] [[Slika:Ouarzazate souk.jpg\|thumb\|right\|250 px\|Ouarzazatesouk,Moroko]] === Trgovske arkade === Brisbane Arcade, Brisbane, Avstralija [http://www.brisbanearcade.com.au Official website] Burlington Arcade, London, Anglija [http://www.burlington-arcade.co.uk/ Official website] Cleveland Arcade, Cleveland, Ohio, ZDA [http://www.thearcade-cleveland.com/ The Arcade] The Corridor, Bath, Anglija [http://www.imagesofengland.org.uk/Details/Default.aspx?id=442459] Covered Market, Oxford, Anglija [http://www.oxfordcity.co.uk/shops/market/ The Oxford Covered Market] Dayton Arcade, Dayton, Ohio, ZDA Eaton Centre, Toronto, Ontario, Kanada[http://www.torontoeatoncentre.com/] Galeries Royales Saint-Hubert v Bruslju, Belgija [http://www.galeries-saint-hubert.com Galeries' official website] Galleria Vittorio Emanuele II, Milano, Italija [http://www.greatbuildings.com/buildings/Galleria_Vittorio_Emanuel.html Great Buildings Online information] * GUM, Moskva, Rusija [http://www.gum.ru/en/ GUM official website] Çiçek Pasajı, Carigrad, Turčija [http://www.tarihicicekpasaji.com Çiçek Pasajı official website] Galleria Subalpina, Torino, Italija Galleria Umberto I, Neapelj, Italija Lanes and Arcades of Melbourne, Avstralija; Block Arcade; Royal Arcade Nakupovalne arkade v Cardiffu, Wales Nashville Arcade, Nashville, Tennessee, ZDA Old Bank Arcade, Wellington, Nova Zelandija Paddock Arcade, Watertown, New York, ZDA The Passage des Panoramas, Pariz, Francija ThePassage de l'Argue, Lyon, Francija * TheRoyal Arcade, London Rue de Rivoli, Pariz, Francija Stanford University, Stanford, Kalifornija Silver Arcade Silver Arcade, Leicester, Velika Britanija The Strand Arcade, Sydney, N.S.W., Avstralija Great Gostiny Dvor, St. Petersburg, Rusija The Passage St. Petersburg, Rusija Victoria Quarter, Leeds, Anglija Westminster Arcade, Providence, Rhode Island, ZDA === Religiozne zgradbe === [[ Velika mošeja, Córdoba \|Velika mošeja]], Córdoba, Španija Misijon San Fernando Rey de España -Arhitektura misijona v Kaliforniji, ZDA[http://loc.gov/pictures/item/ca0286/] Mošeja Uqba, Kairouan, Tunizija [http://www.islamickairouan.net/en_okba/index.php?titre=3&rub=13 Okba Ibn Nafaa Mosque in Kairouan (Mosque of Uqba) website] Real Monasterio de Nuestra Senora de Rueda, Aragonija, Španija [http://www.paradoxplace.com/Photo%20Pages/Spain/Navarre_Aragon_Catalonia/Aragon/Rueda/Rueda.htm Adrian Fletcher's Paradoxplace: Rueda] (photos) == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category\|Arcades}} ~~{{struct-stub}}~~ [[Kategorija:Arhitekturni elementi]]

Arkada: Razlika med redakcijama