Julija Primic: Razlika med redakcijama

 

Julija je veljala za Prešernovo pesniško muzo in nikoli uslišano ljubezen. Že od nekdaj je marsikoga zanimalo, katere Prešernove pesmi so bile posvečene Juliji.  To so raziskovali predvsem Avgust Žigon, France Kidrič, Anton Slodnjak, Boris Paternu, in še drugi. Njihova mnenja so različna. Po Kidričevem mnenju naj bi bili Juliji posvečeni le ''Sonetni venec'', ''Prva ljubezen'', ''Neiztrohnjeno srce'', ''Zdravilo ljubezni'','' Ženska zvestoba'', ''Ribič'',  ''Je od vesel'ga časa teklo leto'', ''Prekop ''ter nekateri povenčni soneti, ne pa npr. Gazele. Ob sonetu ''Je od vesel'ga časa teklo leto ''se je pojavil problem interpretacije letnice 1833 in samega dogodka, ki ju Prešen v njem navaja. Po mnenju Kidriča in še nekaterih drugih naj bi Prešeren tega leta na veliko soboto (6. Aprila 1833) ob deseti uri res prvič srečal Julijo v trnovski cerkvi in se vanjo zaljubil. Spet drugi pa so mnenja, da je to le petrarkistični motiv, saj naj bi Juliji veljale že v ''Gazele'', ki pa so izšle že leta 1831.

 

{{France Prešeren}}