Palmirsko cesarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Bivša država |conventional_long_name = Palmirsko cesarstvo |common_name = Palmirsko cesarstvo | |continent = Azija |region = Bližnji vzhod |country = Si... |
Zaključeno |
||
Vrstica 4:
|
|continent = Azija
|region =
|country = Sirija
|era = pozna antika
Vrstica 17:
|
|image_map = Map_of_Ancient_Rome_271_AD.svg
|image_map_caption = Palmirsko cesarstvo (rumeno)
|
|capital = [[Palmira]]
Vrstica 34:
V cesarstvu je v imenu svojega mladoletnega sina Vabalata vladala kraljica Zenobija. Prestolnica cesarstva je bila [[Palmira]].
==Kriza tretjega stoletja==
{{glavni|Kriza tretjega stoletja}}
Rimski imperij je kljub številnim krizam ostal trdna država od ustanovitve pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] do umora cesarja [[Aleksander Sever|Aleksandra Severja]] leta 235. Rimske legije so bile v vojni proti [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskemu cesarstvu]] poražene in imperij je razpadel. Zaradi notranjih bojev za oblast so meje cesarstva postale zanemarjene in izpostavljene vedno pogostejšim vdorom [[Karpi|Karpov]], [[Goti|Gotov]], [[Vandali|Vandalov]] in [[Alemani|Alemanov]] v Evropi in agresivnih Sasanidov na vzhodu.
Nazadnje so začeli cesarstvo napadati tudi od znotraj, dokler se niso leta 258 od njega odcepile province [[Galija]], [[Rimska Britanija|Britanija]] in Hispanija in ustanovile [[Galsko cesarstvo]].
Ker Rim ni mogel zaščititi vzhodnih provinc pred napadi Sasanidov, se je guverner Septimij Ordenat odločil, da bo s svojimi legijami, med katerimi se je najbolj izkazala [[XII. legija Fulminata|XII. legija ''Fulminata'']], raje branil svoje province kot da bi se vpletal v boje za rimski prestol.
==Ustanovitev cesarstva==
Odenata so leta 267 ali 268 umorili. Po njegovi smrti je v Palmirskem cesarstvu kot ''rex consul imperator dux Romanorum'' (kralj, konzul, imperator in vodja Rimljanov) in ''corrector totius orientis'' (sovladar celega vzhoda) zavladal njegov mladoletni sin Vabalat. Cesarstvo je v resnici iz ozadja vladala njegova mati [[Zenobija]]. Z legijami, ki jih je imela na razpolago, je zaradi notranjih sporov v Rimskem cesarstvu zlahka osvojila [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]], [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]], [[Palestina|Palestino]], [[Azija (rimska provinca)|Azijo]] in [[Libanon]] in svojemu sinu in sebi podelila naslov ''avgusta''.
==Avrelijanova ponovna osvojitev vzhodnih provinc==
Leta 270 je na rimski prestol prišel cesar [[Avrelijan]], ki je v [[Italija (rimska provinca)|Italiji]] porazil Alemane in se potem obrnil proti vzhodu.
Malo Azijo je osvojil zlahka, ker so se vsa mesta od [[Bizanc]]a do Tijane vdala brez ali z zelo malo odpora. Padec Tijane je prešel celo v [[Legenda|legendo]]. Avrelijan je do takrat porušil vsa mesta, ki so se mu upirala, Tijani pa je prizanesel, ker se mu je v sanjah prikazal veliki filozof Apolonij Tijanski, katerega je zelo spoštoval. Apolonij ga je rotil in mu rekel: ''»Avrelijan! Če želiš vladati, se odpovej prelivanju krvi. Avrelijan! Če boš zmagal, bodi usmiljen.«'' Prizanesljivost se mu je obrestovala, ker se mu je v upanju, da se ne bo maščeval, brez odpora vdalo še več drugih mest.
Avrelijan je leta 372 Zenobijo najprej porazil v bitki pri Imi in zatem še dokončno v bitki pri Emesi. Po šestih mesecih je njegova vojska stala pred vrati Palmire, ki se je vdala, ko je Zenobija pobegnila v Sasanidsko cesarstvo. Palmirsko cesarstvo je ugasnilo.
Po kratkem spopadu s Perzijci in še enem v Egiptu z uzurpatorjem Firmom se je Avrelijan vrnil v Palmiro, ki se je ponovno uprla. Tokrat je svojim vojakom dovolil neomejeno plenjenje in pustošenje, po katerem se ni več opomogla. Avrelijan je postal znan kot ''Parthicus Maximus'' in ''Restitutor Orientis'' (obnovitelj Vzhoda).
==Sklic==
{{sklici|1}}
==Viri==
* ''[[Tyranni Triginta]]'' (Trideset tiranov), knjiga iz [[Historia Augusta|''Historiae Augustae'']] (Avgustejska zgodovina), napisane v 4. stoletju, ki vsebuje nezanesljive opise Zenobije in rimskih zmag
* ''[[Encyclopædia Britannica]]'', 11. izdaja (1922), Cambridge University Press.
* Long, Jacqueline, ''Vaballathus and Zenobia'', spletna stran [http://www.luc.edu/roman-emperors/zenobia.htm De Imperatoribus Romanis].
[[Kategorija:Rimski imperij]]
[[Kategorija:Bivše monarhije]]
[[Kategorija:Bivše države na Srednjem vzhodu]]
| |||