Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp
m m/dp
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Jérôme Lalande.jpg |napis=Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande}}
 
'''Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande''' (tudi Le Français de la Lande), [[Francozi|francoski]] [[astronom]], [[matematik]], [[pisatelj]], [[nciklopedist]] in [[pisateljprostozidar]], * [[11. julij]] [[1732]], [[Bourg-en-Bress]], departma [[Ain]], [[Francija]], † [[4. april]] [[1807]], [[Pariz]], Francija.
 
== Življenje in delo ==
 
Kot mladenič je de Lalande študiral [[pravo]], vendar je stanoval blizu nekega [[observatorij]]a, in to mu je razvnelo duha. Pravo je dokončal, vendar poklica ni opravljal. Ukvarjal se je z [[meritev|merjenjem]] [[Luna|Lunine]] [[paralaksa|paralakse]]. Leta 1751 je šel v [[Berlin]] opazovat Lunino paralakso, medtem ko so na jug z istim namenom poslali [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaillea]]. Bil je [[Alexis Claude Clairaut|Clairautov]] pomočnik, ki je leta 1757 ponovil [[Edmond Halley|Halleyjeve]] račune in pri tem upošteval tudi vplive drugih [[planet]]ov. Uporabil je matematične metode, ki jih je 8 let prej izpopolnjeval prav z namenom, da bi se lahko spopadel z nekaterimi astronomskimi problemi. Skupaj s Hortense Lepaute sta se 6 mesecev s polnim delovnim časom ukvarjala s Clairautovimi računi.
 
Leta 1762 je de Lalande postal profesor astronomije na [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (Collège de France), leta 1795 pa peti predstojnik [[Observatorij Pariz|Pariškega observatorija]]. Nasledil ga je [[Pierre-François-André Méchain|Méchain]]. De Lalande se je veliko časa ukvarjal s sestavljanjem velikega [[zvezdni katalog|zvezdnega kataloga]] s 47.000 [[zvezda]]mi, pri čemer je izmeril [[lega|lege]] nekaj tisoč zvezd. Objavil ga je leta 1801 z naslovom ''Histoire celeste française''. Za eno izmed zvezd, zabeleženo kot [[Lalande 21185]], se je nazadnje izkazalo, da je tretja najbližja [[Sonce|Soncu]] in ena tistih, za katere je v sredini [[20. stoletje|20. stoletja]] [[Peter van de Kamp|van de Kampov]] observatorij odkril, da imajo planet. Danes je peta najbližja Soncu, oddaljena 8,29 [[svetlobno leto|sv. l.]] Pred njo so samo vse tri [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavre]], [[Proksima Kentavra|Proksima]], [[alfa Kentavra|α]] [[alfa Kentavra A|A]] in [[alfa Kentavra B|α B]], (4,22, 4,36 sv. l.), [[Barnardova zvezda]], 5,96 sv. l., [[Teegardnova zvezda]], 7,5 sv. l. in [[Wolf 359]], 7,78 sv. l.
Vrstica 13:
Lalande si je dopisoval z [[Jurij Vega|Jurijem Vego]].
 
Bil je član prostozidarske lože [[Devetprostozidarska sesterloža|prostozidarske lože]] in [[Lovski rog (prostozidarska loža)|Lovski rog]] iz [[Westminster|Westminstra]], pozneje pa je bil med ustanovitelji lože [[Devet sester]].
 
Bil je med ustanovnimi člani [[Urad za dolžine|Urada za dolžine]] (Bureau des longitudes) leta 1795.
 
[[Francoska akademija znanosti]] je med letoma 1802 in 1970 za znanstvene dosežke na področju astronomije na njegovo pobudo podeljevala [[Lalandova nagrada|Lalandovo nagrado]].
 
== Dela ==