Periodni sistem elementov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +slika iz Zbirke in par povezav
Vrstica 15:
Prelom v razumevanju urejenosti elementov je bilo delo [[Stanislao Cannizzaro|Stanislaa Cannizzara]] (1826-1910) iz leta 1858. Dve leti po smrti njegovega rojaka [[Amadeo Avogadro|Amadea Avogadra]] (1776-1856), ki je prvi določil osnovo množini snovi in povezavo z [[atomska masa|atomsko maso]], je postavil osnovo, skupno vsem elementom – [[relativna atomska masa|relativno atomsko maso]].
 
Prvi, ki je opozoril na ponavljajoče se lastnosti elementov, je bil nemški znanstvenik [[Johann Wolfgang Döbereiner]] (1780-1849). Leta 182]1829 je ugotovil, da ima [[atom]] [[brom]]a atomsko maso, ki je polovična vrednost vsote mas atomov [[klor]]a in [[jod]]a. To pomeni, da vsoto atomskih mas klora (35,5) in joda (126,9) delimo z 2 in dobimo vrednost 81,2, ki je zelo dober približek relativni atomski masi broma (79,9). Podoben vzorec je našel pri trojicah [[kalcij]], [[stroncij]], [[barij]] in [[žveplo]], [[selen]], [[telur]]. Te skupine je imenoval ''triade''. Po mnenju ostalih znanstvenikov so bile te povezave zgolj naključne.
 
Leta 1860 je na prvem mednarodnem kemijskem kongresu, ki je bil organiziran prav zaradi periodnega sistema elementov, Cannizzaro predstavil svojo zamisel o pomembnosti atomskih mas elementov pri izgradnji periodnega sistema. Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi in [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovem zakonu]] o [[prostornina|prostorninskih]] odnosih pri kemijskih reakcijah v plinastem stanju. Elementi so bili razvrščeni v sistem glede na znane vrednosti atomskih mas.