Avstro-Ogrska: Razlika med redakcijama

Franc Ferdinand je bil od leta 1913 generalni inšpektor avstro-ogrske vojske. Junija 1914 je odpotoval v Bosno in Hercegovino, da bi tam prisostvoval vojaškim vajam. Na [[Vidov dan]] (28. junija), ko se je po spodletelem prvem atentatu še kar naprej vozil po sarajevskih ulicah v odprtem avtomobilu, je član Mlade Bosne [[Gavrilo Princip]] izkoristil priložnost in z več streli iz pištole [[Gavrilo Princip#Atentat|smrtno ranil]] njega in njegovo ženo. Z atentatom so propadla upanja mnogih, ki so rešitev Avstro-Ogrske videli v samozavestnem prestolonasledniku.

 

V Avstro-Ogrski je bila javnost prepričana, da so za atentat na Franca Ferdinanda odgovorni Srbi. Avstrijsko-srbska polemika v tisku je ogorčenje še zaostrila. Stari cesar je bil v glavnem izločen iz dogajanja. Za avstrijskega zunanjega ministra grofa [[Leopold Berchtold|Leopolda von Berchtolda]] je bilo odločilno, da je ukrepanje proti Srbiji podprla Nemčija. Srbiji je izdal ultimat z zahtevo, [[Avstro-Ogrski ultimat Srbiji|da brez odlašanja aretirajo pobudnike atentata in organizatorje protiavstrijske propagande]]. Srbija je sprejela vse točke ultimata razen določila, po katerem bi morali dovoliti, da bi v preiskavi sodelovali tudi avstrijski policijski organi. To je Avstro-Ogrski formalno zadostovalo, da je 28. junija 1914 napovedala Srbiji vojno.