Grad Vipava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
m dodal zunanjo povezavo na mapo
Burek (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 1:
[[Slika:Vipava Stari grad Burgruine 15092007 15.jpg|thumb|Pogled na Stari grad]]
'''Grad Vipava''' ([[nemščina|nemško]] ''Alt Wippach'') leži na [[grič]]u [[Stari grad, Vipava|Stari grad]] nad mestom [[Vipava|Vipavo]]. [[Grad]] je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima dela in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo obzidje.
 
== Zgodovina ==
Grad, ki so ga zgradili [[oglej]]ski patriarhi v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta [[1275]] kot ''Castrum Wipaci superioris''. Vendar je, že leta [[1154]] pa je bil omenjen oglejski ministerial [[vitez]] Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 13. stoletja. Leta [[1343]] je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, leta [[1344]] pa je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Deželni knezknezi, (Habsburžani), jeso [[grad]],gradove kot [[fevd]] večkrat podelil [[plemiči|plemiškim]] in [[vitezi|viteškim]] družinam, kot lastnino pa v zastavo. Tako lahko na njem zasledimo viteze Rihemberške, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a, gospode Belopeške. Leta [[1357]] ga v zastavo dobijo [[Celjski grofje|Celjske grofe]], ki ga obdržijo do svojega izumrtja po moški liniji leta [[1456]]. Leta [[1487]] ga pridobijo [[baron]]i [[Herbersteini]]. Na gradu se je leta [[1486]] rodil baron [[Žiga Herberstein]] avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so stari vipavski grad imeli od leta [[1557]] grofje Thurn, baron Karel Lovrenc [[Lanthieri]] (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).
 
Na gradu Vipava so opazne sledi lastništva vitezov Rihemberških, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a in gospode Belopeške. Leta 1357 so ga v zastavo dobili [[Celjski grofje|Celjske grofje]], ki so ga obdržali do svojega izumrtja po moški liniji leta 1456. Leta 1487 so ga pridobili [[baron]]i [[Herbersteini]]. Na gradu se je leta 1486 rodil baron [[Žiga Herberstein]], avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so imeli grad v lasti od [[grof|grofje]] Thurn (od leta 1557), [[baron]] Karel Lovrenc [[Lanthieri]] (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).
Leta [[1508]] so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju.
 
Leta [[1508]] so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju.
 
== Viri ==