Pavle Zablatnik: Razlika med redakcijama

'''Pavle Zablatnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[kulturni delavec]] in [[etnolog]] na [[Avstrija|avstrijskem]] koroškem[[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], * [[4. december]] [[1912]], [[Bilnjovs]] ([[nemščina|nem.]] Fellersdorf), † [[26. maj]] [[1993]], [[Bilčovs]] (nem. Ludmannsdorf), [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]].<ref>Glej tudi bogat zbornik o Pavletu Zablatniku: Majda und Peter Fister (ur.): ''Pavle Zablatnik, Simpozij ob desetletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika, Zbornik predavanj in prispevkov (Bilčovs 2003)'' (Koroški etnološki zapisi 4/2004, Glasilo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik), Celovec, Mohorjeva založba 2004. ISBN 3-7086-0095-9</ref>

Ljudsko šolo je obiskoval v Bilčovsu (1918–1925), klasično gimnazijo v [[Celovec|Celovcu]] (1925–1933), prav tam študiral [[teologija|bogoslovje]] (1933–1939), in bil 1938 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]]. V [[Gradec|Gradcu]] je od 1946 študiral [[filozofija|filozofijo]], [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]] ter 1951 [[diploma|diplomiral]] in istega leta [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Die geistige Volkskultur der Kärntner Slovenen''. Najprej je bil od 1938-1939 župnijski upravitelj v [[Šentlenart pri Sedmih studencih|Šentlenartu pri Sedmih studencih]] (nem. St. Leonhard bei Siebenbrunn), nato provizor v [[Šmarjeta pri Velikovcu|Šmarjeti pri Velikovcu]] (nem. St. Margarethen ob Töllerberg) (1939–1946). Po diplomi je bil v Celovcu profesor na Državni klasični in realni gimnaziji (1951-1957) in od 1957–1967 na Državni gimnaziji za Slovence (od 1971 preimenovana v Zvezno gimnazijo za Slovence), od 1968 do upokojitve 1977 pa prav tam ravnatelj. Poučeval je [[latinščina|latinščino]], [[grščina|grščino]], slovenščino, [[ruščina|ruščino]] in [[stenografija|stenografijo]]. Ob redni službi je soupravljal razne [[župnija|župnije]] na Koroškem (Golšovo /Göltschach/, Šmiklavž, in Otmanje /Ottmanach/) ter bil duhovnik (Šentilju /St. Egid/, Šentjanžu v Rožu in Glinjah pri Borovljah). Pripravil je številanaštevilna [[pedagogika|pedagoška]] predavanja za učitelje dvojezičnih šol. Na slavističnem inštitutu [[Univerza v Celovcu|celovške univerze]] je med leti 1973-1983 predaval slovensko [[narodopisje]], koroško slovensko literaturo in didaktiko slovenskega jezika. [[Urednik|Urejal]] je mesečnik ''Vera in dom'' in bil predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu (1957-1968), predsednik Slovenskega kulturnega društva (od 1959), podpredsednik [[Celovška Mohorjeva družba|celovške Mohorjeve družbe]] (od 1981), pobudnik ustanovitve Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik (glej: [[Urban Jarnik]]) in nad 30 let sodelavec celovškega radia. Leta 1974 je postal dvorni svetnik, 1978 duhovni svetnik; 1982 je za življenjsko delo prejel [[Tischlerjeva nagrada|Tischlerjevo nagrado]], 1982 listino Narodnega sveta Koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter 1993 [[Murkova nagrada|Murkovo priznanje]].

Dr. Zablatnik je v narodopisnem delu opisoval predvsem šege in navade življenjskega kroga , letne čase, ljudsko magijo, pripovedništvo, pesništvo in gledališče [[Koroški Slovenci|koroških Slovencev]]. Objavil je več poljudnoznanstvenih in strokovnih člankov, temelnji etnološkidelietnološki deli ''Od zibelke do goba'' {{COBISS|ID=4557824}} in ''Ljudska verovanja, šege in navade na Koroškem'' (Celovec, 1984) ter priredil učbenika latinščine in 4. slovensko čitanko za višje razrede za Zvezno gimnazijo za Slovence. {{COBISS|ID=1386196}} prizadevalPrizadeval si je za ohranjanje slovenskega jezika in kulture; kulturna dediščina koroških Slovencev je bila zanj temelj narodne identitete.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>

{{lifetime|1912|1993|DEFAULTSORT:Zablatnik, Pavel}}