Sveta Ana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 49:
== Legenda o treh Marijah ==
Starša svete Ane sta bila Stolan in Emerencija; živela sta v [[Betlehem]]u. Ana se je poročila z bogatim Joahimom iz [[Nazaret]]a; oba sta bila iz Judovega rodu in [[David]]ove rodovine. Še po dvajsetih letih skupnega življenja nista dobila otrok. Premoženje sta razdelila na tri dele: enega sta darovala templju in judovskim duhovnikom, drugega sta dala za reveže, tretjega pa sta zadržala zase.
Ko sta nekoč šla v Jeruzalem na praznik posvetitve templja, je hotel prinesti daritev tudi Joahim; židovski duhovnik Izahar <ref>Nekateri menijo, da je bilo duhovniku ime Ruben; gl. O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.</ref>pa je dar zavrnil, češ da ga Bog ne sprejema iz grešnih rok. Dokaz za to naj bi bila njuna nerodovitnost. Od žalosti in sramote je Joakim odšel iz mesta v gozd med pastirje. Njemu in tudi ženi se je prikazal angel, ki jima je naznanil Marijino rojstvo.
 
Ana je rodila Marijo šele po dvajsetih letih zakona; po Joahimovi smrti se je poročila s Kleofom in rodila hčerko, ki sta ji zopet nadela ime Marija. Po njegovi smrti se je poročila še tretjič s Salomonom in tudi ta otrok je dobil ime Marija. Iz teh zakonov so torej Jezusovi sorodniki, ki jih sveto pismo imenuje Jezusove brate <ref>Mt 12,47s; Mr 3,31s</ref>.
Vrstica 56:
Legenda pove, da je Ana še videla malega Jezusa, ko se je s starši vrnil iz Egipta po smrti kralja Heroda. Njeno dušo so angeli odnesli v Abrahamovo naročje; v nebesa jo je z drugimi dušami vred ponesel Jezus ob svojem vnebohodu.
Sveto Ano so častili na Vzhodu že v prvih časih krščanstva. Njej na čast je zgradil veličastno cerkev v Carigradu cesar [[Justinijan I.]] leta [[550]].
Anino češčenje je doseglo na Zahodu v Evropi svoj višek v poznem [[srednji vek|srednjem veku]]. Leta [[1378]] je [[papež Urban VI.]] odobril praznik svete Ane na Angleškem; <ref> O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.</ref> [[1481]] pa je [[papež Sikst IV.]] vključil Marijin spominski dan tudi v rimski [[koledar]]. Leta [[1584]] pa ga je [[papež Gregor XIII.]] določil za cerkveni praznik.
 
== Zavetnica ==
Sveta Ana je zavetnica (patrona) proti nevihtirevščini, pa tudi proti revščininevihti. Ravno okrog Aninega praznika - 26.julija - so velike vročine in je mnogo neviht. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev. Priporočajo se ji tudi razni obrtniki, zlasti pa rudarji.
 
== Slovstvo ==