Ljudmila Prunk - Utva: Razlika med redakcijama

Obiskovala je triletno ljudsko šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Kostanjevica ob Krki|Kostanjevici]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], to pa je bila skorajda vsa njena izobrazba, saj je bila njena družina prerevna za tovrstne izdatke. Ko je bila stara štirinajst let je odšla k teti v [[Trst]], kjer se je v domači [[knjižnica|knjižnici]] strica prvič seznanila s slovensko in svetovno literaturo. Leta [[1900]] je v [[Gorica|Gorici]] opravila tečaj in izpit za [[vzgojiteljica|vzgojiteljico]] v otroških [[vrtec|vrtcih]]. Pri šestindvajsetih letih se je poročila s tržaški Slovencem, pravnikom in čašnikarjem [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2328/VIEW/ Josipom Prunkom]. Leto kasneje sta dobila hči [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2329/VIEW/ Ksenijo] ([[ilustrator|ilustratorka]]ka mladinskih knjig). Od leta [[1912]] do [[1913]] je živela v [[Rim|Rimu]]u, zaradi službene premestitve njenega moža.

Prepoznavna je kot mladinska [[pisateljica]] in [[pesnica]]. Sodelovala je z otroškima revijama ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini Vrtec]'' in ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dangel%C4%8Dek%27&pageSize=20 Angelček]'', kjer je od leta [[1897]] do [[1908]] objavljala [[pravljica|pravljice]] in [[pesemPoezija|pesmi]].

Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku ''[[Slovenski narod]]'' ([[1901]]), v ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dZvon%C4%8Dek%2c+Ljudmila+Prunk+%27&pageSize=20 Zvončku]'', ''[[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' ([[1903]]-[[1910]]) in ''[[Slovan|Slovanu]]u'' ([[1903]]-[[1911]]).

Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor=Gregori%C4%8D-Stepan%C4%8Di%C4%8D%2C+Marica%27&pageSize=20 Miro Gregorič Stepančič] izdala zbirko ''[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Dom+in+svet&flocation=Narodna+in+univerzitetna+knji%C5%BEnica&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-2K4DKHAM Pravljice za mladino]''. Leta [[1915]] pa je v [[Trst|Trstu]]u izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' (založba knjigarne [[Štok|Štoka]]a v [[Trst|Trstu]]u), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini Vrtca]''. Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''[[Vesna (revija)|Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamen (revija)|Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Naš narod (revija)|Našem narodu]]'', ''[[Gruda (revija)|Grudi]]'' in ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'' . Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, [[1923]]), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]]u in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis).

Kot pisateljica je sodelovala pri ''[[Gospodinji]]'', ''[[Ženskem svetu]]'', ''[[Življenju in svetu]]''. Urejala pa je tudi ''[[Gospodinjski koledar]]'', ki je leta [[1919]] izšel v [[Trst|Trstu]]u ([[Štok|Štoka]]a), od [[1922]] do [[1932]] pri jugoslovanski [[Matica|Matici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], od [[1933]] do [[1937]] pa v samozaložbi.

[[Mile Klopčič]] je zbral in uredil njene '' [[Otroške pesmi]]'' in jih je leta [[1951]] objavil, ilustrirala pa jih je njena hči [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2329/VIEW/ Ksenija].

Bila je članica [[Splošno slovensko žensko društvo|Splošnega slovenskega ženskega društva]].<ref> Splošno žensko društvo 1901-1945, od dobrih deklet do feministk {{COBISS|ID=122836224}}, str. 389–393</ref>

Njena otroška poezija z motivi otroških doživljajev, igre, narave in živali je prisrčna in hudomušna. Veliko njenih [[pesem|pesmi]] je uglasbenih in ponarodelih (iz zbirke ''[[Kraguljčki]]'', ''[[Otroške pesmi]]'' in ''[[Kaj je videl Mižek Figa]]''.