Miren: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Čsa med vojnama
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 18:
 
==== Poselitev v pragodovini in v antiki ====
Na poselitev v [[prazgodovina|prazgodovini]] kažejo kamniti predmeti in orodja najdeni na ravninskem delu ob današnji [[župnijska cerkev|župnijski cekvi]]. Tudi na Mirenskem gradu so odkrili nekaj prazgodovinskih predmetov, kar nakazuje, da je tu najverjetneje stalo prazgodovinsko gradišče okroglega tlorisa z obsegom skoraj 500 metrov.
 
Naselitveno kontinuiteto v [[Antika|antiko]] dokazujejo rimski grobovi, ostanki rimske ceste ob sedajšnjem pokopališču in [[gradišče, naselbina|gradišče]] ali manjša postojanka na [[Mirenski grad|Mirenskem gradu]], ki naj bi služila za varovanje prehoda čez Sočo.
Vrstica 25:
 
==== Naselitev območja v srednjem veku ====
Na področju Mirna pa so živeli tudi [[ Goti|Vzhodni Goti]], kar dokazuje sedem grobov predvidoma iz 6. stoletja, v katerih so bile najdene značilne vzhodnogotske zaponkepredmete: dve srebrni fibuli s pozlato, na eni je tudi rdeč poldrag kamen, srebrne sponke ter jantarne in steklene jagode. Najdenih je bilo tudi več železnih predmetov.
 
Po domnevah se lahko utrdba na Mirenskem gradu iz katerege izvira tudi ime te dominantne vzpetine prvič omenja že leta 976, ko je cesar Oton podelil utrdbo, ki je služila straženju prehoda čez Sočo [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]]. Tudi lastniška cerkev na Mirenskem gradu naj bi tam stala že v drugi polovici [[10. stoletje|10. stoletja]] ali še celo prej.
Vrstica 31:
Prva omenba mirenske župnije sega v leto 1247. Do 14. stoletja pa se omenja še v letih 1274 in 1296. O obstoju kraja sprva pričajo le cerkveni dokumenti. Mirenska župnija tako spada med najstarejše župnije na Primorskem.
 
V 14. stoletju naj bi Oglejski patriarhat Mirenski grad prepustil servitskemu redu, ki naj bi predhodni dvor ali grad ob podružnični cerkvi vključili v samostanski kompleks. Ta naj bi bil močneje utrjen v času Turških vpadov, vanj pa so se zatekali okoliški kmetje. Grad nad Mirnom je pozneje prešel v last rodbine vitezov Tossi., ki so po tej utrdbi dobili tudi ime
 
Farna cerkev je stala blizu reke Vipave a so jo po domnevah zaradi prepogoste poplavljenosti v 15. stoletju opustili in zgradili novo cerkev okoli katere je bilo pokopališče. Poleg omenjene farne cerkve in cerkve na Mirenskem gradu sta v Mirnu natančneje v zaselku Japnišče stala cerkev sv. Jakoba in cerkev sv. Mihaela na neznani lokaciji.
Vrstica 55:
V času župana Ivana Ferletiča je bila v Mirnu zgrajena prva šolska stavba v kateri se je pouk začel vršiti v šolskem letu 1842/43. Pučevanje so prevzeli kaplani z Mirenskega Gradu.
 
Med letoma 1862 in 1886 pa je Mirenski župnik gospod Janez Eleršič dal na Mirenskem gradu postaviti novo troladijsko cerkev Žalostne Matere Božje v neorenesančnem slogu z dvema zvonikoma ob cerkvenem pročelju. Med gradnjo romarskega svetišča je večjo vsoto denarja daroval tudi cesarski dvor. CerkevNa angelsko nedeljo 5. septembra pa1886 je biasvetišče posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn|dr. Alojzij Matija Zorn.]] Cerkev je bila do izbruha 1. svetovne vojne peta po velikosti v Goriški nadškofiji. Ob cerkvenem pročelju sta stala dva zvonika.
 
Leta 1869 je bila ustanovljena čitalnica z dobro založeno knjižno zbirko, leta 1897 pa še hranilnica in posojilnica. To so vse do konca 2. svetovne vojne upravljali mirenski župniki.
Vrstica 135:
* Janez Eleršič, duhovink, zgradil cerkev na [[Mirenski grad|Mirenskem gradu]]
* [[Edvard Rusjan|Brata Rusijan]], prva slovenska letalca
* [[msgr. Oskar Pahor]], Mirenski dekan
 
== Glej tudi ==