Leopold Turšič: Razlika med redakcijama

 

Tri leta je bil [[kaplan]] v Gornjem [[Logatec|Logatcu]], tri leta pa na [[vrhnika|Vrhniki]]. Leta 1913 je nastopil službo kaplana v Šentvidu nad Ljubljano. Decembra 1914 je moral iti za vojnega [[kurat|kurata]], kar je bil do konca vojne. Za nesebično službo na fronti je bil trikrat odlikovan. Tu si je nakopal zavratno bolezen jetiko. Januarja 1919 je šel za kaplana v Šmihel pri Novem mestu, 17. avgusta 1920 pa je postal župnik v Krškem. Čeprav se je zdravil na Golniku, je bolezen napredovala. Umrl je 30. maja 1927 v Krškem. Turšič je bil tudi pesnik. Turšičeve pesmi so »tiha pokrajinska razpoloženja, idile iz kmečkega življenja, le tu pa tam zaječi bolečina socialnega in vojnega zla«.

 

S prijateljem [[Ivan Zorc|Ivanom Zorcem]] je malo pred smrtjo pripravil pesniško zbirko Tiho veselje. Leta 1924 je izdal vzgojno igro v treh dejanjih Izgubljeni raj. Pesmi in spise je pisal pod psevdonimi: Marijan, Milko Milič, Radoš in Strninski. Kot vojni kurat je med vojno pošiljal številne dopise v dnevnik ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.

 

{{DEFAULTSORT:Turšič, Leopold}}