Srebreniški pokol: Razlika med redakcijama

Srebrenica se nahaja v vzhodni Bosni, blizu meje s Srbijo, ob reki Drini. Občina je štela okoli 35.000 prebivalcev. Od tega je bilo 71% Muslimanov in 25% Srbov. Občina je mejila na občini Bratunac, Vlasenico, Višegrad, Rogatico in reko Drino (meja s Srbijo). Takoj na začetku vojne leta 1992 je bila pod kontrolo Armade BiH, ki jo je vodil nekdanji policist Naser Orić. Okolica je bila pod kontrolo Vojske republike Srbske. Obe vojski sta izvajali napadalne akcije, ki so vključevale zločine in pregon civilistov. Srbski civilisti so bežali v Bratunac in prek Drine v Bajino Bašto (Srbija). Muslimanski civlisti so spomladi 1993 zaradi premočne srbske ofenzive zbežali iz okoliških občin Bratunca, Vlasenice in večjega dela Srebrenice v mesto. Tam se jih je nabralo blizu 60.000. Srbska vojska je prodrla z vzhoda na samo 2 kilometra od mesta. Mednarodna skupnost je zaradi humanitarne katastrofe reagirala in poslala tja najprej francoske enote Unproforja ter nato britanske. Srebrenica z okolico je merila okoli 300 kvadratnih kilometrov in postala je s sklepom OZN-a zaščitno ozemlje pod kontrolo britanskih enot Unproforja, ki so jih pozneje zamenjale nizozemske enote. Srbi so zahtevali razorožitev Armade BiH v Srebrenici, kar se je zgodilo delno (demilitarizacija). Enote Unproforja so med aprilom 1993 in julijem 1995 zaradi prevelikega števila civilistov v enklavi premestili več kot 20.000 ljudi na ozemlja pod kontrolo Armade BiH.

 

 

Zaradi narave dogodkov in protislovnega poročanja obeh strani je natančno število žrtev neznano. Srbska stran je zavračala kakršnokoli odgovornost za pokol in šele junija 2004 je uradno priznala odgovornost in načrtovanje pokola.