Leta 1881 je končal učiteljišče v [[Maribor]]u, nato služboval v [[Šmihel nad Mozirjem|Šmihelu nad Mozirjem]] (okt.oktober 1881 do marca1881–marec 1887), [[Andraž nad Polzelo|Andražu nad Polzelo]] (do marca 1902) in do upokojitve leta 1925 v [[Celje|Celju]]. V mlajših letih je objavil nekaj [[črtica (književnost)|črtic]] v ''[[Koledar Mohorjeve družbe|Koledarju Mohorjeve družbe]]'' (1903–1906) in ''Zvončku'' (1904–1910), pravi delokrog njegovega nad vsenadvse uspešnega izvenšolskega delovanja pa mu je bilo sadjarstvo. V Andražu je z velikim trudom in vztrajnostjo v 15 letih svojega tamkajšnega delovanja spremenil veliko neobdelanih površin v sadni vrt in s tem odprl prebivalstvu bogat vir dohodkov. S skromnimi sredstvi si je v Celju pod Miklavževim hribom kupil malo posestvo, ga je vzorno uredil in zasadil. Ko se je po [[prva svetovna vojna|1. svetovnivojnisvetovni vojni]] ustanovilo Sadjarsko društvo, je bil od začetka član njegovega odbora. Kot sadjarski strokovnjak in temperamenten ter priljubljen ljudski govornik je imel številna poučna predavanja v mnogih krajih [[Štajerska|Spodnje Štajerske]]. Leta 1921 pričel pri strokovnem [[časopis|glasilu]] ''Slovenski sadjar'', od leta 1923 dalje ''Sadjar in vrtnar'' objavljati strokovne [[članek|članke]]. Napisal je brošuro ''Sadjarimo prav! Kmetskim sadjarjem v vzpodbudo'' (Maribor, 1931).
